Ker življenje postaja vse bolj hitro in površno, se tudi navade spreminjajo. Vendar smo kristjani poklicani, da krščanski pogreb ostaja res krščanski. Uveljavljanje žar namesto krste nas je marsikdaj oropalo pristnega slovesa.
Zato smo se z župnijskimi sveti odločili, da uvedemo navado. V vsaki vasi se na predvečer pogreba zberemo k skupni molitvi za rajnega. Po cerkvah je na voljo posebna molitev na predvečer. Ob pogrebih je veliko govorjenja in malo skupne glasne molitve. S skupno molitvijo zares pomagamo pokojnemu in je zanj dragoceni dar. Povabite se med seboj.
Slovenski način žarnega pogreba je, žal, zgrešen. Pogrebna maša in slovo bi morala biti pred upepelitvijo. Tega ne moremo spremeniti. Kljub temu lahko vsak od nas prispeva k temu, da ohranjamo krščansko vsebino.
Iz Ajdovske pogrebne službe so nas župnike v decembru seznanili in opozorili, da bodo dosledno izvajali pravilo o mrliških vežicah iz občinskega odloka, ki je bil sicer izdan že 14. 12. 2017. Ta določa, da pokojnik ne sme ležati doma ali v cerkvi tam, kjer je urejena mrliška vežica. Lahko pa se ga seveda v sprevodu iz vežice nese v cerkev k sveti maši in nazaj. Za naše župnije so navedene Gojače, Kamnje, Selo, Vrtovin in kmalu tudi Črniče. Napovedali so tudi inšpekcije. Tudi zato so ponekod sedaj pogrebi s še manj molitve in krščanske velikonočne vsebine.
Če ne bodo svétniki na občini kdaj dosegli drugačnih pravil, se bomo morali sprijazniti z uredbo. Kljub temu pa je lepo, da je pogreb združen s sveto mašo. Tudi če se mudi, se lahko obhaja takoj po pogrebnem obredu v cerkvi. Včasih ne gre drugače in je maša naslednji teden. Maša pokojniku koristi več. Pogreb sam ni zakrament, je le molitev in zakramental. Pomembno je, kako bomo pred smrtjo sodelovali s prejeto krstno milostjo. Pa vendar je pomembna naša skupna molitev za pokojnega. Zato se potrudimo, prosimo nekoga, da se ob že tako kratkem času poslavljanja ob pokojniku moli rožni venec.
Bodimo pozorni na vse bolj poganske običaje, ki se vztrajno uveljavljajo. Mednje spada raztros pepela. Po koronskih omejitvah smo morali umakniti kropljenje z blagoslovljeno vodo. Strogih omejitev ni več, zato tudi ob grobu, če je le mogoče, osebno pokropimo. Rože, ki jih mečemo v grob, nimajo posebne krščanske vsebine, voda pa je povezava s krstom in veliko nočjo. Če je pogreb cerkven, naj bodo tudi pesmi znotraj pogreba liturgične, le po sklepu obreda so lahko nebogoslužne.
Kot smo že oznanili, pogreb z raztrosom ni združljiv s krščanskim pogrebom. Zato imamo v tem primeru za pokojnega lahko sveto mašo, ne pa cerkvenega pogreba.
Odpravimo zelo grdo navado, da se v sprevodu h grobu klepeta. Če ni molitve, naj bo tišina. To je tudi preizkus naše razgledanosti in obnašanja.
Otroci naj bodo zraven pri poslavljanju in tudi pri pogrebu. Otrokom dajemo slabo popotnico, če jim ne omogočimo izkušnjo smrti in pristnega krščanskega poslavljanja.
župnik
