Skrb za lepoto cerkva
ČIŠČENJE CERKVE
Po podružničnih in obeh župnijskih cerkvah je razpored.
Hvala vsem, ki ne pozabite in poskrbite za domačo cerkev po vseh naših vaseh. Lepo je, če smo vsi vključeni in ne pade breme samo na nekatere.
Razpored za župnijsko cerkev v Črničah …
Dodatni napotki za: čiščenje krašenje
Hvala vsem, ki poskrbite za čiščenje cerkve in krašenje, ko pridete na vrsto. To je največkrat “skrito delo”, povezano z odpovedjo in skrbmi. Vendar je ta vložen trud po vidni cerkvi shranjen v živi Cerkvi in delo narejeno z ljubeznijo, bo ostalo za vedno. Lepo je, da poskrbite za domačo cerkev. Lepo je, da v to delo že vpeljujemo tudi mlade.
* * *
Nekaj dodatnih napotkov za čiščenje cerkve (Kamnje)
Cerkve so posvečen prostor, hkrati pa imajo umetnostno-zgodovinsko vrednost. Nekateri predmeti v njih so vrhunske umetnine, drugi vsaj zelo kvalitetni obrtniški izdelki. Zaradi vsega tega je treba njihovemu čiščenju posvetiti precejšnjo pozornost, saj z njim lahko pomembno vplivamo na njihov videz in življenjsko dobo.
Najbolj občutljivi za čiščenje so vsi pozlačeni predmeti (deli oltarja, okvirji slik …), polikromirane skulpture (kipi) in slike. Čistimo jih lahko izključno z omelom za prah. Nikakor in nikoli se jih ne smemo dotikati z vlažno krpo! Tovrstni predmeti se na nekaj desetletij čistijo v restavratorskih delavnicah!
Manj zahtevni za čiščenje so leseni lakirani predmeti (klopi, leseni deli stolov …). Prah obrišemo s krpo iz mikrovlaken, morebitne madeže pa z zelo ožeto vlažno mehko bombažno krpo. Vlažne sledi obvezno posušimo s suho krpo. Enkrat ali dvakrat letno se površina lahko osveži z ustreznim čistilom za čiščenje in poliranje lesenega pohištva.
Na oblazinjenih delih predmetov prah očistimo s pomočjo sesalnika z ustreznim nastavkom ali z zelo mehko krtačo. Madeže očistimo z neagresivnim čistilom za tekstilne obloge.
Kovino čistimo s krpami iz mikrovlaken za čiščenje kovine (primerne so krpice za čiščenje glasbenih instrumentov – trobil).
Talne kamnite površine čistimo z vlažno, zelo ožeto krpo. Vodi lahko dodamo majhno količino sredstva za čiščenje kamnitih talnih oblog. Pri brisanju ne smejo nastajati mokre sledi. Pri poliranih površinah ni potrebno nanašati dodatnih loščil.
Agresivna kemična čistila, obilo vode in drgnjenje ne sodijo v cerkev. Izogniti se je potrebno preveliki vlagi, ki bi po čiščenju ostala v cerkvi. Vlaga namreč zelo pospešuje propadanje predmetov. Čistiti je potrebno z dobro voljo in z dovolj časa.
AFS
* * *
KRAŠENJE V DOBAH CERKVENEGA LETA
(pripravljeno sicer za župnijsko cerkev v Kamnjah, vendar so lahko splošna načela v pomoč vsem, ki se trudite s krašenjem)
ADVENTNI ČAS
Vemo, da je to čas upanja in pričakovanja. Narava se odene »v zimsko spanje«, v njej se vse umiri in človek ima občutek, da je izumrla. Ta otrplost ga navdaja z nekakšno bojaznijo, da bo ostal sam na tej zapuščeni zemlji. Čeprav danes tega ne doživljamo več tako močno kot so to doživljali nekoč, in v mestu manj kot na deželi, je vendar vse to v nas navzoče in če bomo le malo šli vase, bomo odkrili neizprosno željo po življenju, po obnovi življenja v naravi.
Adventno bogoslužje upošteva to naravno dogajanje v naravi in naša občutja ter človeka navdaja z zaupanjem: na svet prihaja Začetnik življenja, zato sta vsak strah in vsaka tesnoba, odveč. Resnosti časa se pridruži veselje pričakovanja, ki ima v sebi gotovost izpolnitve.
Takšnemu razpoloženju ustreza okrasitev, ki je nekoliko zadržana, resnobna, hkrati pa tudi polna upanja. Tako so adventni aranžmaji zadržanih barv. V njih prevladuje zelena, kajti to je barva upanja. Zimzelene rastline, ki so znamenje večnega (življenja), nekako prepričujejo, da ima življenje premoč nad temo, tesnobo in smrtjo.
Čeprav bi naj bil ves bogoslužni prostor okrašen v duhu bogoslužja,damo vendar glavni poudarek okrasitvi daritvenega oltarja.Mislim, da lahko stranski oltarji ostanejo neokrašeni (izjema je oltar s tabernakljem)ali pa so okrašeni vse nedelje enako: le z zelenimi vejicami bora, smreke, jelke ali z vejicami asparagusa ali bršljana. Ob straneh so že tako in tako – vsaj v mnogih cerkvah – čebrice, ki tu prezimujejo. Stranski oltar okrasimo s cvetjem le, če je oltar posvečen svetniku, ki v tem času goduje (npr. Marijin oltar na praznik Brezmadežne). Tudi tabernakelj – če je samostojen, ne v sklopu stranskega oltarja– okrasimo le z zelenimi sobnimi rastlinami ali z večjimi borovimi vejami, ki smo jih postavili v pritlehno vazo.
Pri krašenju daritvenega oltarja sledimo bogoslužni misli, ki prehaja od nejasne napovedi Odrešenika k vedno konkretnejši obljubi; od obljube k izpolnitvi, od Kristusovega prvega prihoda na svet k njegovemu ponovnemu prihodu. Od čisto preprostega,enostavnega aranžmaja na prvo adventno nedeljo prehajamo na vedno bogatejšo okrasitev, ki bo na božič postala bogato slovesna.
ADVENTNI VENEC
To je venec v obliki kroga, saj s svojo okroglo obliko simbolizira večnost – brez začetka in brez konca. Štiri sveče (vijolične ali bele barve) na adventnem vencu so znamenje luči. Postavi se ga na prvo adventno nedeljo na stojalo ob daritvenem oltarju.
JASLICE
S postavljanjem jaslic je veliko dela, pa tudi veselja. Jaslice morajo ustrezati svojemu namenu (ponazoritev božične skrivnosti) in ne smejo motiti bogoslužja, pač pa vabiti k molitvi in premišljevanju. V naši župniji se na seji ŽPS vsako leto sproti dogovorimo kdo bo jaslice postavil.
BOŽIČ
Božič je v naših krajih v času, ko je za nami najdaljša noč. Dnevi postajajo spet daljši; sonce počasi, a vztrajno pridobiva na moči. V človeku je upanje mnogo močnejše kot na prvo adventno nedeljo. Ve, da se bo začela narava kmalu prebujati, da bo svetloba zmagala nad temo, toplota pa nad mrazom.
To osnovno doživetje je tudi podlaga za liturgično doživljanje božiča. Kristus prihaja med nas kot luč – luč sveta, ki preganja temo. Njegovo rojstvo je oprijemljiv dokaz božje ljubezni do nas, kar nam vliva vero in upanje v dokončno odrešenje.
Okrasitev cerkve naj bo na božič slovesna, vesela, precej obilna in bogata na svečah, vendar v mejah zmernosti. Vse to je namreč znamenje našega veselja in simbol dobe, ko bomo pri Bogu deležni vsega v obilju.
Na glavni božični praznik bo seveda celotna cerkev okrašena zelo slovesno. To ne pomeni, da bo preobložena s cvetjem, ampak da bo vsak cvet, ki ga bomo skrbno izbrali in postavili, prispeval svoj delež k slovesnemu razpoloženju.
Barve cvetja so tople kot npr. rumena, oranžna, zlati odtenki. Cvetje je lahko tudi v beli ali rdeči barvi, je pa to bolj umirjena okrasitev. Na vseh oltarjih je enako cvetja.
NOVO LETO
Na prvi dan novega leta Cerkev obhaja tri »stvari«: dan miru, Marijin praznik in novo leto.
Pri krašenju moramo upoštevati predvsem dvoje: prvi dan novega leta je manjši praznik kot božič, in da na ta dan ljudje potrebujejo vsaj nekaj miru. To dvoje dosežemo tako, da cerkev okrasimo v umirjenih barvah in manj slovesno kot na božič.
SVETI TRIJE KRALJI (Gospodovo razglašenje) in SVEČNICA (Jezusovo darovanje)
Oba praznika sta nezapovedana, zato cerkve ne bomo krasili bolj razkošno kot za navadne nedelje med letom.
Za svete tri kralje postavimo k jaslicam kipce svetih treh kraljev.
Po prazniku Jezusovega darovanja (Svečnica) se v cerkvi pospravijo jaslice.
POSTNI ČAS
Navadno obsega zadnje tedne zime in prve pomladanske dni.Narava kaže prve znake prebujanja, sonce postaja vsak dan toplejše, zima pa še lahko pokaže ostre zobe. Zdi se, da je to dogajanje v naravi neke vrste znamenje za tisto, česar se v postnem času posebej spominjamo, namreč Kristusovega boja z zlom in grehom ter njegove zmage. Kristus, ki je kot luč sveta prišel na svet(božična misel), zmaguje nad temo greha – kakor sonce nad mrazom. Upanje, ki se je pojavilo na božič, dobiva vedno bolj trdne temelje, kajti odrešenje je blizu. Zato črnogledo razumevanje postnega časa ni v skladu z vsebino bogoslužja, saj je križ velikega petka obsijan z lučjo velike noči.
Krašenje v postnem času je skromno z zelenjem, brez cvetja. Uporabimo lahko tudi trnove vejice, postavljene v vaze. Če imamo v adventu adventni venec, potem lahko v postu pripravimo simbol posta oziroma trpljenja. To je lesen križ, obdan s krono iz trnja, zraven postavimo svečo v vijoličasti barvi in vse dopolnimo še s tkanino v isti barvi kot imamo svečo. Vse to postavimo na glavni oltar in je tam ves čas posta.
Na pepelnično sredo se vse cvetje iz cerkve pospravi.
Izjema pri krašenju sta praznik sv. Jožefa (19. marec) in praznik Gospodovega oznanjenja (25. marec).
Za bogoslužje na praznik sv. Jožefa uporabimo lahko bele ali rdeče nageljne, tulipane, narcise, rdeče cvetove flamingovca, ali kaj podobnega. Po sveti maši se vse cvetje pospravi, tako, da ostane samo zelenje.
Za bogoslužje na praznik Gospodovega oznanjenja Marijin oltar okrasimo nekoliko bogatejše kot je navada za postni čas. Pripravimo lahko cvetje v vazi ali manjšo ikebano (uporabimo lahko vrtnice, kale ali gerbere nežnih pastelnih barv; lahko pa tudi zvončke, narcise, hijacinte…).
CVETNA NEDELJA
Ker je cvetna nedelja spomin Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem, je kljub pasijonu slovesna oziroma vesela.
Zato lahko okrasimo tudi stranske oltarje. Nanje damo šopke pomladnega cvetja in brsteče veje. To je primerno tudi iz praktičnih razlogov, saj je pomladno cvetje dokaj poceni in ga ne bo škoda zavreči že naslednji dan.
Pred velikim četrtkom opravimo tudi temeljito čiščenje cerkve in njene okolice.
VELIKONOČNO TRIDNEVJE
VELIKI ČETRTEK
Na veliki četrtek naj bo na daritvenem oltarju poleg sveč tudi cvetje, kajti spomin zadnje večerje je dovolj tehten razlog, da s cvetjem povečamo slovesnost. Glavna okrasitev pa bo tam, kjer bo izpostavljeno Najsvetejše, še večji poudarek pa se mora dati okrasitvi »božjega groba«. Priskrbimo žlahtnejše cvetje, ki ga bomo lahko uporabili za okrasitev oltarjev na veliko noč. Primerne so bele kale, rožnate vrtnice ali gerbere, beli iris, rahlo rumene lilije, rožnati ali rdeči flamingovec, pa tudi drobnocvetne gladiole pastelnih barv.
VELIKI PETEK
Oltarji so prazni, brez sveč in cvetja.
Naša pozornost je obrnjena k Najsvetejšemu in božjemu grobu.
Božji grob pripravimo tam, kjer ne bo motil bogoslužja. Pri božjem grobu imamo do velikonočne vigilije izpostavljeno Najsvetejše.
Ker tudi krašenje pomaga človeku odkrivati, kaj je pomembno in kaj ne, moramo s posebno pozornostjo okrasiti prav mesto ob Najsvetejšem. Aranžmaje, ki smo jih naredili na veliki četrtek, moremo uporabiti tudi tukaj. Cvetje naj bo enobarvno, aranžmaji umirjeni in slovesni. Najsvetejšega ne smejo zakrivati, pač pa nanj kazati.
Sam »božji grob« naj bo okrašen skromno in umirjeno. Izogibati se moramo preveč pisanim šopkom, nikakor ne smemo zanje uporabiti lepšega in dragocenejšega cvetja kot smo ga uporabili za aranžmaje ob Najsvetejšem. Primerno je pomladno cvetje (teloh, narcise, resje) in lončnice, npr. primule, velikonočni kaktusi, Kristusov trn…
VELIKA SOBOTA
Pri božjem grobu imamo vse do velikonočne vigilije spravljeno Najsvetejše. Ministranti nam zjutraj na domove prinesejo blagoslovljen ogenj. V cerkvah in pri kapelicah je popoldan blagoslov velikonočnih jedi. Zvečer ali zjutraj imamo sveto mašo z vstajensko procesijo po vasi. Ob glavnem oltarju je pripravljen prostor za velikonočno svečo.
V dopoldanskih urah se cerkev odene v slavnostno obleko. Aranžmaji s cvetjem in zelenjem, ki so postavljeni na oltarje, to lepoto še poudarijo. Za praznik velike noči izberemo cvetje v cvetličarni (okrasimo lahko z gerberami, nageljni, flamingovci…
VELIKA NOČ
Da je velika noč največji krščanski praznik, mora biti razvidno iz okrasitve bogoslužnega prostora. Ne gre zato, da na ta dan cerkev odenemo v cvetje, ampak da bo cvetje izbrano in urejeno na čimbolj slovesen način. Izbira v cvetličarnah je že velika, zato nismo vezani le na nageljne in pomladno cvetje z vrtov. Prav je, da za veliko noč izberemo vsaj za daritveni oltar manj vsakdanje cvetje in da tudi stranske oltarje okrasimo s plemenitejšim cvetjem.
BINKOŠTI
So praznik Sv. Duha, Duha ljubezni. Ker je rdeča barva simbol ljubezni, je večina naših cerkva na ta dan okrašena z rdečimi nageljni.
Seveda ni nujno, da je cerkev na binkošti okrašena samo z rdečim cvetjem. Tako so dobrodošli tudi veseli in živahni šopki, ki jih naredimo iz vrtnega cvetja. Pri tem moramo paziti, da bodo barve usklajene, aranžmaji pa primerni za bogoslužni prostor.
SVETO REŠNJE TELO (TELOVO)
Če je za binkošti v navadi rdeče cvetje, je za telovo belo. To velja predvsem za aranžmaje ob tabernaklju, kajti ta dan s krašenjem poudarimo prav tabernakelj.
MARIJINA PODOBA V MAJU
V mesecu maju je precej vrtnega cvetja, ki ga moremo uporabiti tudi v cerkvi. Obilica cvetja nas ne sme premotiti, da bi ga preveč narezali in ga potem stlačili v cerkev. Izberemo res lepe cvetove in jih razporedimo tako, da pride vsak do izraza. Da bo okrasitev pestra, pa cvetje večkrat zamenjamo. Uporabimo lahko rezano cvetje v visokih pritlehnih vazah, nikakor pa ne smemo uporabljati suhega papirnatega ali svilenega cvetja. Lahko se odločimo za večbarvne šopke, lahko pa okrasimo oltar samo v eni barvi z isto vrsto cvetja, vendar v različnih barvah (npr. različni tulipani).
PRVO OBHAJILO
Je župnijski in družinski praznik, poln otroškega veselja in navdušenja. Čeprav je to praznik celotne družine, so vendar otroci »glavni«. Zato je prav, da je tudi cerkev okrašena primerno otrokom. Vzbujati mora domače, prijetno vzdušje; lahko je preprosto slovesna, tudi nekoliko živahna, vendar ne sme raztresati. Tudi na ta dan velja pravilo, da je cvetje v službi bogoslužja in mora k njemu voditi, ne pa od njega odvračati. Zato moramo paziti, da cvetlični aranžmaji ne bodo preživahni, da jih postavimo tako, da ne bodo motili ne duhovnika ne otrok. Daritveni oltar in dogajanje na njem morata biti vidna z vseh strani; aranžmaji ne smejo zastirati pogledov na oltar.
Pri krašenju cerkve bomo posebej skrbno okrasili daritveni oltar in tabernakelj.
BIRMA
Ker je birma po župnijah zelo različno (od aprila do avgusta), je težko reči, kakšno cvetje naj bi uporabili za krašenje. Kar smo rekli za binkošti in za dan prvega obhajila, velja tudi za birmo. Vse je v službi bogoslužja in praznika.
MARIJINO VNEBOVZETJE (15. avgust)
Pri krašenju je naša skrb in pozornost usmerjena predvsem k podobi Marije na stranskem oltarju. V vaze postavimo cvetje v beli, rumeni ali roza barvi. Lahko se izdela tudi ikebane. Ostali oltarji so okrašeni s cvetjem in zelenjem v različnih barvnih odtenkih. Pazimo na simetrijo med oltarji.
SVETI MIHAEL (29. september)
Praznovanje Svetega Mihaela (šagra v Kamnjah) se slovesno obhaja na nedeljo. Cerkev mora biti na ta dan slovesno okrašena.
VSI SVETI
Teološko gledano bi moral biti ta dan poln veselja in radosti, zakaj ta dan se spominjamo naših poznanih in nepoznanih bratov in sester, ki so že dosegli svoj končni cilj. Ker pa smo ljudje obteženi z bolečino slovesa, praznujemo dan vseh svetih v resnem, zadržanem razpoloženju.
Bogoslužni prostor okrasimo z belimi ali rumenimi krizantenami – pajki, najbolje v eni sami barvi in paziti moramo na to, da so vsi oltarji enako okrašeni.
ZAHVALNA NEDELJA
Čeprav je glavna misel bogoslužja zahvala za sadove zemlje, je pri nas navada, da se zahvalimo za industrijske izdelke, oziroma za vse, kar je delo človeških rok in božjega blagoslova. Prav zaradi tega lahko okrasimo cerkev ne le s poljskimi pridelki, ampak tudi z industrijsko prehrambenimi artikli, tehničnimi izdelki, šolskimi potrebščinami in podobnim.
Na oltarje postavimo šopke v vaze ali izdelamo ikebane. Na določena mesta v bogoslužnem prostoru dodamo še sadje, poljske pridelke, zelišča, grozdje, orehe, buče, vendar moramo biti previdni, da ne bomo cerkve spremenili v tržnico ali trgovino. Industrijskih izdelkov (kot npr. sladkor, olje, moka) ne postavimo na oltarje. Lahko pa na daritveni oltar postavimo samo hlebec kruha ter grozdje ali vino. Naslednji dan se pospravi vse pridelke, pustimo samo cvetje in zelenje.
KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA
Praznik se obhaja na zadnjo »nedeljo med letom«. To je zadnja nedelja »med letom«, ki je okrašena s cvetjem, preden vstopimo v adventni čas.
Na naših vrtovih že skoraj ni več cvetja, zato si pri krašenju pomagamo s cvetočimi lončnicami, ali pa kupimo nekaj rezanega cvetja. To lahko še vstavimo med zelenje na prvo adventno nedeljo. Potem se cvetje pospravi iz cerkve.
(Povzeto iz knjige S CVETJEM IN ZELENJEM SLAVIMO BOGA – izdala in založila Mohorjeva družba Celje – 1988)
PRTI
Paziti moramo, da se v bogoslužnem prostoru redno menjavajo prti (dogovor med krasilci in osebo, ki je zadolžena za prte)!