3. postna nedelja

»Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen.« (Jn 4,14)

IZVIR VODE
Med mladimi in tudi med ljudmi srednjih let je danes veliko zanimanje za vzhodne religije, zlasti za različne tehnike, kot sta joga in zen. Utrujeni od pritiskov sodobnega načina življenja iščejo pomiritev, tišino, smisel in srečo. Milijoni ljudi v Evropi, Ameriki in Aziji sledijo naukom Gautama Buda.
Kakšen je njegov nauk?
Buda ga je strnil v štiri resnice: Obstoječe trpljenje; obstoječi vzorec trpljenja; obstaja konec trpljenja; obstaja pot, ki vodi h koncu trpljenja.
Na vprašanje, zakaj človek trpi, odgovarja: vzrok je v človeku samem.
Človeka žene žeja po življenju, znanju, moči, uživanju. Ta žeja ustvarja navezanost in nemir. Rešitev vidi v tem, da človek to žejo preseže in izkorenini. Z vztrajno vašo naj bi dosegel stanje nenavezanosti, praznine – nirvane.
Budov nauk mnoge fascinira. Nekaterim kristjanom se zdi, da ponuja več kot krščanstvo. Toda ali je res tako?
Buda uči, da nič ne more dokončno potešiti človekove žeje, zato jo je treba ugasniti. Jezus pa se v evangeliju razodeva kot tisti, ki daje »živo vodo«. Ne kliče k uničenju hrepenenja, ampak k njegovemu izpolnjenju.
Človekova žeja po resnici, pravičnosti, ljubezni in sreči je resnična in globoka. Poteši jo lahko le Bog, ki je neskončen. Ko človek sreča Boga, najde mir – ne miru praznine, temveč mir polnosti.
To potrjujejo tudi svetniki:
Tomaž Akvinski je neutrudno iskal resnico v razpravah in študiju. A njegov duh se je zares umiril šele ob globokem srečanju z živim Bogom proti koncu življenja.
Avguštin iz Hipona je iskal srečo v uživanju življenja, a šele po spreobrnjenju je zapisal znamenite besede: »Nemirno je naše srce, dokler ne počiva v Tebi, Gospod.«
Ignacij Lojolski je hrepenel po slavi in vojaški moči. Po srečanju s Kristusom pa je postal ponižen služabnik in duhovni voditelj.
Njihovo življenje kaže, da človekove žeje ni treba uničiti, ampak jo usmeriti k pravemu izviru. Jezus pravi:
»Kdor bo pil od vode, ki mu jo bom dal jaz, ne bo nikoli žejen; voda, ki mu jo bom dal, bo v njem postala izvir vode, ki teče v večno življenje.« (Jn 4,14) Krščanski odgovor na človekovo žejo torej ni praznina, ampak polnost življenja v Bogu.