24. NEDELJA MED LETOM

»Gospodar tega služabnika se ga je usmilil, oprostil ga je in mu dolg odpustil.« (Mt 18,27)

KOLIKOKRAT
Današnji evangelij nas vodi v samo središče krščanskega življenja: v skrivnost Božjega usmiljenja in odpuščanja.
Peter vpraša Jezusa:   Jezusov odgovor preseže vsako človeško računanje: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedeminsedemdesetkrat.« (Mt 18,22)
Jezus ne postavlja nove matematične meje. Njegovo sporočilo je, da ljubezen ne šteje dolgov.
V priliki služabnik prejme od gospodarja odpuščanje velikanskega dolga, vendar ga sam ni pripravljen podariti naprej. Prav tukaj Jezus razkrije bistvo: kdor je izkusil usmiljenje, je poklican postajati usmiljen.
Odpuščanje je zato več kot le odločitev, da nekomu ne bomo več očitali njegovega dejanja. Je milost, ki prenavlja človekovo srce in odnose.
Ne pomeni, da zanikamo storjeno krivico, da pozabimo bolečino ali da se odrečemo pravičnosti. Pomeni pa, da človeku ne želimo več vračati zla za zlo in da svoje rane izročimo Bogu.
Krščansko odpuščanje je povezano s spreobrnjenjem in spravo. Bog človeka ne osvobodi greha zato, da bi lahko ostal enak, ampak da bi lahko začel novo življenje.
Zato je zakrament sprave tako dragocen: v njem se človek vrne k Očetu, prizna svoj greh, prejme odpuščanje in je povabljen, da po svojih močeh popravi storjeno ter obnovi pretrgane odnose.
Morda je prav naš korak začetek novega odnosa. Včasih je to beseda »oprosti«, drugič pripravljenost poslušati, iskren pogovor, pozdrav, klic ali molitev za človeka, s katerim smo se oddaljili. Odpuščanje se pogosto začne majhno, vendar lahko odpre pot veliki spremembi.
Ob tednu mladih nas geslo »Vžgi srce!« spominja, da Jezus želi vžgati naše srce za življenje z njim. Srce, ki je odprto Kristusu, postaja sposobno ljubiti, služiti, graditi odnose in odpuščati.
Teden mladih zato ni samo spodbuda mladim, ampak povabilo celotnemu občestvu, da molimo za mlade in jim pomagamo odkrivati lepoto življenja po evangeliju.
Vžgi srce! Naj bo naše srce manj obremenjeno z zamerami in bolj napolnjeno s Kristusovo ljubeznijo. Naj bomo ljudje, ki znamo reči oprosti, ki znamo odpustiti in ki se ne bojimo narediti prvega koraka.
Kajti kakor nas spominja Jezusova prilika: »Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega soslužabnika, kakor sem se jaz tudi tebe usmilil?« (Mt 18,33)