BOŽJE USMILJENJE

»Položi svoj prst sem in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« (Jn 20,27)

MOJ GOSPOD
Današnji evangelij nam predstavi učence, ki so po Jezusovi smrti zbrani za zaprtimi vrati: prestrašeni, negotovi, razočarani. Mednje vstopi Jezus Kristus in jih nagovori z besedami: »Mir vam bodi!«
To ni le pozdrav, ampak dar. Jezus jim ne očita njihovega bega, njihovega dvoma ali strahu. Ne graja jih, temveč jim podari mir. To je prva in najgloblja podoba Božjega usmiljenja: Bog prihaja k človeku ne zato, da bi ga obsodil, ampak da bi ga rešil, potolažil in mu dal novo moč.
Nato Jezus učencem pokaže svoje rane. Te rane niso več znamenje poraza, temveč ljubezni. Postanejo vir življenja, vir upanja in vir usmiljenja. V teh ranah lahko vsak človek prepozna, kako je zelo ljubljen.
V ospredju današnjega evangelija je tudi apostol Tomaž.
Njegov dvom je človeški in iskren. Noče verjeti na slepo, želi osebno izkušnjo. In Jezus pride prav zaradi njega. Stopi predenj in mu ponudi, naj se dotakne njegovih ran.
Tomažev odgovor je ena najlepših veroizpovedi v evangeliju:
»Moj Gospod in moj Bog!«
To je pot vere tudi za nas: od zaprtosti k odprtosti, od dvoma k zaupanju, od strahu k miru.
Na današnjo belo nedeljo obhajamo tudi nedeljo Božjega usmiljenja. Razglasil jo je papež Janez Pavel II. po sporočilu, ki ga je prejela sv. Favstina Kowalska. Po Jezusu nam razodeva, da je njegovo usmiljenje neizmerno in odprto za vsakega človeka, posebej za grešnika.
Središče tega sporočila je preprosta, a zelo globoka molitev: »Jezus, vate zaupam.«
To niso le besede, temveč drža srca. Pomeni, da Bogu izročim svoje skrbi, strahove in rane, da verjamem, da mi odpušča, da vedno znova začnem znova
in da tudi sam postajam usmiljen do drugih.
Naj bo ta nedelja priložnost, da se ustavimo, se odpremo Bogu in obnovimo svojo vero.
Naj tudi iz naših src danes zazveni preprosta, a močna molitev: »Jezus, vate zaupam.« In naj, tako kot sv. Tomaž apostol , tudi mi vedno znova izpovemo: »Moj Gospod in moj Bog!«