»Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: ‘Odrini na globoko in vrzite mreže za lov!’« (Lk 5,4)

ZADNJI JUBILEJ ČRNIŠKEGA GOSPODA

Poročilo o bogatem ulovu rib nam govori o poklicanosti prvih učencev.
Peter in njegovi tovariši so vso noč lovili, a niso ujeli ničesar. Ko jih je Jezus nagovoril, naj znova vržejo mrežo, je Peter okleval, saj se mu je zdelo nelogično. Toda zaupal je Učiteljevi besedi. Ta dogodek nam je razodeva, da je Božja volja včasih drugačna od našega razumevanja, a če ji zaupamo, bomo deležni obilja milosti.
Tudi gospod Aleksander Lestan je bil kot Peter – ribič, ki je sprejel klic in postal duhovnik. S svojim življenjem je pričal, da je vredno stopiti iz cone udobja in zaupati Jezusu. V veri je vrgel svojo mrežo in vse daroval Bogu ter ljudem, ki so mu bili zaupani. Kdor prizna svojo grešnost in se daruje za druge, stopi na pot resnične ljubezni.
Gospod Aleksander Lestan, mimo nas so hušknili Tvoji srebrni, zlati, biserni, diamantni, železni, kristalni in platinasti jubilej. In ko smo nanje že skorajda pozabili, si nas v 106. letu življenja povabil še na zadnjega – lesenega …
Zdaj lahko – tako trdno verujemo – v polnosti uživaš Boga samega,
ki Te je izbral za svojega zvestega sodelavca in pričevalca. Šestega
februarja 2025 si slekel minljivost in se odel v neminljivost.
Dragi starosta koprskih in slovenskih duhovnikov, hvala, da smo Te poznali, imeli med seboj in polnih osem desetletij po Tebi uživali božjo naklonjenost, darežljivost in usmiljenje, pa tudi Tvojo človeško pozornost, skrb in pomoč.
Ko Te v mislih spremljamo – od Rečice ob Savinji, kjer si se 14. maja 1919 v izgnanstvu rodil, skozi Pistoio, kjer si srkal srednješolsko znanje, Gorico, kjer si se teološko izobrazil in duhovno oblikoval, skozi domači Miren, kjer si 7. junija 1942 pel novo mašo, Idrijo, kjer si bil do leta 1945 kaplan, Velike Žablje, kjer si bil do leta 1952 župnijski upravitelj, Prvačino, kjer si do leta 1972 pasel Božjo čredo, in Črniče, kjer si bil do leta 2004 župnik in dekan, nato pa še sedemnajst let duhovni pomočnik – do Petrovega doma, kjer si sklenil zemeljsko popotovanje, se Bogu zahvaljujemo za Tvoj slog duhovniškega življenja in krščanskega pričevanja.
Zdaj si se – zadnji iz letnika – pridružil sošolcem duhovnikom Vinku Črnigojem, Jožku Kraglju, Slavku Obleščaku, Slavku Rejcu, Ludviku Rusjanu in mučencu Ludviku Slugi, s katerimi si bil 30. maja 1942 posvečen v duhovnika.
Po dolgem, bogatem in številnih preizkušenj polnem zemeljskem
potovanju, stojiš pred Stvarnikom, Odrešenikom in Navdihovalcem. Naj Ti bodo Oče, Sin in Sveti Duh varno zavetje in večna sreča, po kateri si vseskozi hrepenel in se hkrati trudil, da bi bili prej ali slej s Teboj tudi mi, ki si nam bil pastir, učitelj in vzornik. Pavle Bratina