In na vso moč so strmeli govoreč: »Vse je prav storil: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.« (Mr7,37).

PRAV STORIL …

Veliko je ljudi, ki so gluhi in mnogo je nemih, ki jih nihče ne more ozdraviti. Kakšen smisel ima torej poročilo o ozdravljenju gluhonemega pred 2000 leti. Pač srečni slučaj za tistega moža. Ljudem, ki so v podobnih težavah danes, pa to kaj dosti ne koristi.

Evangelistu Marko ne gre za enkratno ozdravljenje, ampak za jasno Jezusovo znamenje, ki velja tudi nam. Jezus hoče reči: “ Poslušajte, prišel sem, da vas ozdravim vaše gluhosti in nemosti, da boste mogli slišati in govoriti”.

Odvrnili bomo: “Saj slišimo in tudi govoriti smo se naučili že v otroških letih. Ne gre za običajno govorjenje in poslušanje, ampak za posebno poslušanje in govorjenje. Jezus želi, da prisluhnemo njegovemu oznanilu. In Jezus ne pripoveduje pravljic ali nekoliko koristnih nasvetov za vsakdanje življenje. Jezusova blagovest nam govori o Bogu, njegovi ljubezni, odrešenju, naši prihodnosti in večnemu življenju. Jezusovo oznanjevanje ni le poglobitev življenja, ampak zadeva bistvo človeka.

Za to oznanilo so bili ljudje že takrat nemi. Želeli so si političnih sprememb, osebnega bogastva. Celo apostoli Jezusa niso razumeli. Tudi oni so bili naglušni.

Ko je Jezus ozdravil gluhonemega, mu je rekel: “Efeta – odpri se!”

Danes slišimo veliko slabega in smo skoraj gluhi za veselo vest evangelija. Marsikateri kristjan gre sicer v Cerkev, izpolni nekaj verskih dolžnosti, potem pa živi po svoje. Vero v Jezusa vzame kot eno izmed svojih opravil. Mi vsi bi morali prositi Gospoda, naj nam odpre ušesa za evangelij. Da ga ne bomo le poslušali, ampak tudi razumeli in uresničevali. Ko je Jezus gluhonemega ozdravil, so se “razvezale vezi njegovega jezika in govoril je prav”.

Ko Jezus človeka ozdravi, je le-ta sposoben za javno pričevanje.

Pravi kristjan svojega krščanstva ne bo skrival, ampak bo jasno rekel: “Sem kristjan – sicer po božji milosti, vendar sem za to hvaležen in ponosen”. Pravi kristjan ne bo pred Bogom blebetal, ampak bo Boga hvalil, slavil in prosil. Vedno znova bo molil: “ Gospod odpri moje ustnice, da bodo oznanjala tvojo slavo.” Radostno vest bo pogumno in spoštljivo oznanjal svoji okolici.

Cerkev že pri krstu prosi, naj novokrščencu odpre ušesa in usta, da bo sprejel evangelij in ga oznanjal. Prosimo tudi mi Gospoda, kot posamezniki in kot celotna Cerkev, da nam odpre ušesa in usta za pravo poslušanje in oznanjevanje.