18. NEDELJA MED LETOM

»Jezus pa jim je rekel: ‘Ni jim treba oditi. Vi jim dajte jesti!’« (Mt 14,16)

PRINESITE
Evangelij o pomnožitvi kruha nam razkriva srce Boga, ki vidi človekovo stisko in se ga usmili. Ko učenci vidijo le pomanjkanje, Jezus vidi priložnost za Božje delovanje. Ne sprašuje, česa nimajo, ampak jih povabi: »Prinesite mi jih sem!«
Tudi nas Jezus vabi, naj mu izročimo svojih »pet hlebov in dve ribi« – svoj čas, svoje sposobnosti, skrbi, veselje in svojo vero. Kar se nam zdi majhno in nepomembno, lahko v njegovih rokah postane velik blagoslov za mnoge.
Ta evangelij nas uči pomembne resnice: Bog ne dela čudežev mimo človeka, ampak pogosto po človeku. Učenci so morali prinesti kruh, Jezus ga je blagoslovil, nato pa so ga prav učenci razdelili množici. Tudi danes želi Kristus po naših rokah deliti svojo dobroto. Vsaka prijazna beseda, odpuščanje, obisk bolnika, pomoč osamljenemu ali iskrena molitev so lahko kruh, s katerim Bog hrani druge.
Pomnožitev kruha je tudi jasna podoba evharistije. Jezus vzame kruh, se zahvali, ga razlomi in ga razdeli – prav tako kakor pri zadnji večerji. Pri vsaki sv. maši prihajamo k njemu s svojim življenjem: z delom, uspehi, ranami in skrbmi. Ko vse to položimo na oltar, Kristus naše življenje združi s svojo daritvijo in nas okrepi s Kruhom življenja.
Evangelij se konča z dvanajstimi košarami ostankov. To ni naključje, ampak znamenje Božje velikodušnosti. Bog nikoli ne daje le toliko, da bi zadostovalo. Njegova milost je vedno obilna. Kdor zaupa Gospodu, spoznava, da je največje bogastvo prav življenje z njim.
Sv. kardinal François-Xavier Nguyễn Văn Thuận je v letih zapora vsak dan Gospodu daroval svojih »pet hlebov in dve ribi« – svojo molitev, trpljenje in zvestobo. Bog je iz tega naredil rodovitno pričevanje za ves svet.
Naj bo tudi za nas današnji evangelij spodbuda, da Jezusu zaupamo to, kar imamo. On ne potrebuje naše popolnosti, ampak naše odprto srce. V njegovih rokah tudi najmanjši dar postane vir obilnega blagoslova.