Brezmadežno spočetje Device Marije, 8. 12.

Ko je prišel k njej, je rekel: »Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je prestrašila in je razmišljala, kaj naj pomeni ta pozdrav. Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. (Lk 1,28–31)

Odlomki Božje besede na naslednjo nedeljo:
Iz 35,1–6.10
Jak 5,7–10
Mt 11,2–11

 

 

 

V Očetovi hiši

Papež Frančišek je lepo razložil: Kristjan brez Marije je sirota. Tudi kristjan brez Cerkve je sirota. Kristjan potrebuje ti dve ženi, materi, devici: Cerkev in Marijo. Žena, devica in mati.

Ta teden vas vabim, da na deščico za hlev vtisnete nekaj od svojega krsta. Pogovarjal sem se z duhovnikom, ki spremlja kristjane, ki odrasli sprejmejo krst. Z leti vidi, kako so deležni boja, kako se vanje še vedno na razne načine zaletava hudič. On ve, da smo s krstom iztrgani iz teme, iz osame, da smo se rodili za drugačno življenje. Ve, da tega ne bo nikoli več deležen, od tod taka jeza in nevoščljivost krščenim.

 Luč na adventnem vencu spominja tudi na luč, ki so jo prižgali pri krstu. »Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj!« Bog v Mariji že naredi to, kar bo pozneje naredil pri našem krstu. To je zgovornost tega pomembnega praznika. Krst ni mrtev datum. Ni spominek. Ni darilo otroku, potem pa se bo že sam odločil.
Pri krstu nas nekdo rodi. Ne morem se roditi sam. Marija je živela to izkušnjo. Mi je ne okušamo tako, jo pa živimo v veri.

 Marijino brezmadežno spočetje je najlepši primer, da razložimo krst. Pri krstu smo odrešeni, ne da bi za to kaj naredili. Z Jezusom smo se znašli v Očetovi hiši. In v isti sapi smo že poklicani in poslani. Kakor Marija.

 Krst ni vstopnica ali vozovnica za v žep, da jo boš na koncu pokazal. Cerkev ni carinska postaja, je Očetova hiša, pravi papež. S krstom te Bog v Jezusovem telesu vključi v večjo zgodbo. Bog je v Jezusu začel Cerkev. Mi krščeni pa smo poklicani, da do konca sveta iz te stavbe delamo dom. Dom za mnoge. Ne rešitve zase.

Človek je jedel z drevesa. Kristus je zato postal hrana. Da bi »jedli« njega, ne pa se polnili z naravo. Da bi se trudili izpopolniti samega sebe. Tako je krst povezan s sveto mašo. Božji Sin se je rodil v živalskih jaslih. Tam, kjer se živali hranijo. Da mi ne bi bili kakor žival v sedanjem potrošništvu. Sodobno poganstvo je kakor jasli, kamor hodimo polnit svoje potrebe.

župnik

 

 

 

Arhiv oznanil …