»Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. Jn 3,16
Odlomki Božje besede na naslednjo nedeljo:
Oz 6,3–6
Rim 4,18–25
Mt 9,9–13
Eden in edini načrt ljubezni
Današnji evangelij na praznik Presvete Trojice z zgoščeno govorico apostola Janeza prikaže skrivnost Božje ljubezni do sveta, svoje stvaritve. V kratkem pogovoru z Nikodemom se Jezus predstavi kot tisti, ki vodi k dopolnitvi zveličavni Očetov načrt za svet. Zatrjuje: Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina.
Te besede nakazujejo, da je delovanje treh božjih oseb, Očeta, Sina in Svetega Duha, eden in edini načrt ljubezni, ki rešuje človeštvo in svet. Je načrt zveličanja za nas. Bog je ustvaril svet dober, lep. Toda po grehu ga zaznamujeta zlo in pokvarjenost, saj smo mi, moški in ženske, grešniki, vsi, zato bi Bog lahko posredoval in sodil svet tako, da bi uničil zlo in kaznoval grešnike. Namesto tega pa On ljubi svet, kljub njegovim grehom. Bog namreč ljubi vsakega izmed nas tudi, ko grešimo in se od Njega oddaljimo. Bog Oče tako zelo ljubi svet, da je zato, da bi ga rešil, podaril najdragocenejše, svojega edinorojenega Sina, ki je dal življenje za ljudi, vstal, se vrnil k Očetu in skupaj z Njim poslal Svetega Duha. Sveta Trojica je torej ljubezen in vsa v službi svetu, ki ga hoče rešiti in preustvariti. Ko danes mislimo na Boga Očeta, Sina in Svetega Duha, mislimo na Božjo ljubezen! Lepo bi bilo, če bi se mi čutili ljubljene. Bog me ljubi. To je naše današnje čutenje.
Ko Jezus zatrdi, da je Oče dal svojega edinorojenega Sina, spontano pomislimo na Abrahama in na njegovo daritev sina Izaka, o kateri govori Prva Mojzesova knjiga. Poglejte to popolno nepreračunljivost Božje ljubezni. Pomislimo tudi, kako se Bog razodeva Mojzesu: nežen, usmiljen in sočuten, počasen za jezo, a bogat z milostjo in zvestobo. Srečanje s takšnim Bogom je spodbudilo Mojzesa, ki se ni bal, kakor pripoveduje Druga Mojzesova knjiga, stopiti med ljudstvo in Gospoda in mu reči: »Da, ljudstvo je namreč trdovratno, toda odpústi našo krivdo in naš greh in vzemi nas za svojo lastnino.« Tako je storil Bog, ko je poslal svojega Sina. Mi smo sinovi v Sinu z močjo Svetega Duha. Mi smo Božja dediščina.
Dragi bratje in sestre, današnji praznik nas vabi, da se pustimo vnovič navdušiti Božji lepoti, neizčrpni lepoti, dobroti in resnici. Pa tudi: ponižna, bližnja Lepota, Dobrota in Resnica je postala meso, da bi vstopila v naše življenje, v našo zgodovino, v mojo zgodovino, v zgodovino vsakega izmed nas, da bi jo lahko vsak moški in vsaka ženska srečala in imela večno življenje. Vera pa je, da sprejmemo Boga-Ljubezen, ki se podarja v Kristusu in nas spodbuja v Svetem Duhu, da se pustimo srečati mu ter mu zaupati. To je krščansko življenje: ljubezen, srečanje Boga, iskanje Boga, saj nas On prvi išče. On nas prvi sreča.
Devica Marija, bivališče Trojice, naj nam pomaga sprejeti z odprtim srcem Božjo ljubezen, ki nas napolnjuje z veseljem ter daje smisel naši poti na tem svetu in jo vedno usmerja proti cilju, ki je nebo.
papež Frančišek, 7. junija 2020
