duhovna misel, 14. nedelja med letom, 3. 7. 2022

Potem je Gospod določil še drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je sam nameraval. Rekel jim je: »Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev. (Lk 10,1–2)     

Odlomki Božje besede na naslednjo nedeljo:
5 Mz 30,10–14
Kol 1,15–20
Lk 10,25–37

 

Žetev je velika

V Rimu sem se pogovarjal z duhovnikom iz Poljske. Pred leti so imeli zelo veliko duhovnih poklicev, sedaj pa tudi pri njih v nekaterih škofijah doživljajo strm upad. Podobno je z odločitvijo mladih za zavezo za vse življenje v zakonu. Val potrošništva in udobja je zajel nekdanjo zelo krščansko Evropo. Vera zgolj iz ohranjanja vrednot ne rodi življenja. Opuščanje nedeljske evharistije, redne udeležbe v zakramentalnem življenju vstalega Jezusa Kristusa z zamikom prinaša s seboj tudi sušo poklicev.

Jezus je to vedel. Zato so zelo pomenljive njegove besede na današnjo nedeljo: »Žetev je velika, delavcev pa malo.« Pa vendar ne gre za pomanjkanje, kot ga doživljamo danes tudi v nekaterih drugih poklicih. Jezus ne govori o tem, da je treba reševati »firmo«, da je ne bo treba zapreti. Obrambna drža je v teh časih najslabša izbira. Ne bo rodila sadov. Ne gre za reševanje Cerkve. Žetev je velika v drugačnem smislu.

Žetev je velika v tem, da mi kot kristjanu ni vseeno za druge. Kristjan ne more samo poskrbeti za svoje opravičenje. Ne morem reči: Imam vse zakramente, vzgajal sem za prave vrednote. Vse to je nekaj dobrega. Toda nekaj manjka. Manjka Življenje. Življenje, iz katerega lahko  živim vero v tem svetu. Kar nekajkrat sem slišal, kako so družine z raznih koncev sveta in z različnimi izkušnjami ponavljale: »Ne moremo več živeti iz svoje moči. Otrokom le z lastnim prizadevanjem ne prenesemo vere.« Resnična vera pa jim bo dajala moč.

Tudi ob spremembah po naših župnijah ne ostajajmo samo pri »tehničnem« reševanju maš, verouka, praznikov, vzdrževanja cerkva …  Vse to nam bo dano, če bomo postavili pravi vrstni red. Najprej je treba skrbeti za ogenj v peči. Potem se bo ogrelo vse drugo. Še nikoli pa niso radiatorji ogrevali peči ali zanetili ognja. Božje življenje po naših krajih bo gotovo vzniknilo tam, kjer bomo dali prostor. »Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev.« Delavci smo vsi, ki nam je mar. Poskrbimo torej za ogenj. Vsak lahko prispeva kakšno poleno.

župnik

Arhiv oznanil …