duhovna misel, 27. nedelja med letom, Rožnovenska, 2. 10. 2022

Apostoli so rekli Gospodu: »Pomnoži nam vero!« Gospod pa jim je dejal: »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej murvi: ›Izruj se s koreninami vred in se presádi v morje,‹ in bi vam bila pokorna.« Lk 17,5–6

Odlomki Božje besede na naslednjo nedeljo
berilo: 2 Kr 5,14–17
2. berilo: 2 Tim 2,8-13
evangelij: Lk 17,11–19

 

 

 

 

 

Kakor gorčično zrno

Gotovo ste že srečali majhne in preproste ljudi, ki so zmogli delati velike stvari. Koliko bolnih, koliko mater in očetov, koliko prikrajšanih je, ki gredo skozi nerazumljive preizkušnje, ostajajo vedri in dejansko premikajo gore. Kakor gorčično zrno se ne bahajo se s svojimi deli ampak živijo, kar Jezus omenja: »Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti.«

Presenečeni bomo, ko bomo onkraj smrti videli majhne ljudi, ki so dejansko peljali zgodovino naprej. Mi pa mislimo, da jo peljejo velike osebnosti. Kdor je majhen kakor gorčično zrno, ima dovolj prostora za drugega. Kdor pa je velik, je vedno bolj sam.

Vsako leto bolj vidimo, kako je vera povezana s skupnostjo. Ko se vera ohladi, odteče pripadnost drug drugemu, pripadnost Cerkvi, nedeljski maši. Človek začne živeti iz lastnih rezervoarjev. Toda ti imajo omejeno prostornino. Vera pa te vključi v krvotok ljubezni.

Papež Frančišek je dejal, da je rožni venec šola vere. Kakor je treba v šolo hoditi redno in šele sčasoma postaneš razgledan, tako je treba v molitvi vztrajati in ponavljati. Vera je dar. Mi samo naredimo prostor. Postaneš majhen, da lahko Bog, najde mesto. In to se dogaja, ko ponavljamo besede rožnega venca. Ni treba, da jim naporno sledimo s svojimi mislimi. Ko ponavljaš in ponavljaš, se zgodi ravno obratno. Misli na začetku niso zbrane, niti ni treba da bi bile. Te se šele kasneje začnejo sestavljati in postanejo navdih. Molitev je pogovor duše z Bogom. Vera je dar in je sad molitve. Zato je treba začeti in vztrajati, ne pa čakati,  ko bomo imeli čas ali čakati, da se bomo lahko od vsega hitenja zbrali in umirili.

Če kdaj, potem so prav ti časi najbolj primerni za rožni venec. Saj potrebujemo najprej notranji počitek in notranji stik. Ponavljanje Zdravamarij je v nebesih kakor glasba, ki te napolnjuje. Na zemlji je ne slišimo, sčasoma pa smo tudi tu napolnjeni z njeno lepoto. Ko začneš moliti rožni venec, kmalu nisi več sam. Vključen si v nevidno skupnost. Toda treba je najprej začeti in vztrajati. In gorčično zrno bo počasi začelo rasti.

župnik

Arhiv oznanil …