Veliko Judov, ki so prišli k Mariji in videli, kaj je stóril, je začelo verovati vanj. Jn 11,45
Odlomki Božje besede na cvetno nedeljo:
prvo berilo: Iz 50,4–7
drugo berilo: Flp 2,6–11
evangelij: Mt 26,14–27,66
Vsak izmed nas že ima en majhen grob
Ne pustimo se vkleniti skušnjavi, da bi ostali sami in pobiti ter bi se objokovali zaradi tistega, kar se nam dogaja; ne popustimo nekoristni in jalovi logiki strahu, sprijaznjenemu ponavljanju, da gre vse slabo in ni nič več, kakor je bilo nekoč. To je ozračje groba; Gospod pa nasprotno želi odpreti pot življenja, pot »srečanja z Njim, zaupanja Vanj, vstajenja srca«, pot tega: »Vstani! Vstani, pridi ven!« To od nas želi Gospod, ki je poleg nas, da bi to naredili.
Jezusove besede Lazarju so namenjene vsakomur izmed nas: »Pridi ven!« »Pridi iz zastoja žalosti brez upanja; razveži povoje strahu, ki ovirajo pot; vezem slabotnosti in skrbi, ki te zavirajo, ponovi, da Bog razvezuje vozle.« Ko hodimo za Jezusom, se naučimo, da svojega življenja ne zavozlamo okrog problemov, ki se zapletajo: problemi bodo vedno, vedno, in ko enega razrešimo, takoj pride drug problem. Vendar pa lahko najdemo novo trdnost, ki je ravno Jezus. Ta trdnost se imenuje Jezus: On, ki je vstajenje in življenje. Z njim se veselje nastani v srcu, upanje se ponovno rodi, bolečina se preoblikuje v mir, strah v zaupanje, preizkušnja v darovanje ljubezni. Četudi bremen ne bo primanjkovalo, bo vedno njegova roka, ki dvigne, njegova Beseda, ki opogumi in nam reče, vsem nam, vsakomur izmed nas: »Pridi ven! Pridi k meni!« Vsem nam reče: »Ne bojte se.«
Tudi nam, danes kakor takrat, Jezus reče: »Odstranite kamen!« Če je preteklost še tako težka, greh velik, sram močan, nikoli ne zapirajmo vhoda za Gospoda. Odstranimo pred Njim tisti kamen, ki mu onemogoča vstopiti: sedaj je ugoden čas, da odstranimo naš greh, našo navezanost na posvetne jalovosti, ponos, ki nam ustavlja dušo, sovraštvo med nami, v družinah … Sedaj je ugoden čas, da vse te stvari odstranimo.
Ko nas Jezus obišče in osvobodi, prosimo za milost, da bi bili pričevalci za življenje v tem svetu, ki je žejen življenja, pričevalci, ki vzbujajo in obujajo Božje upanje v utrujenih in z žalostjo obteženih srcih. Naše oznanilo je radost živega Gospoda, ki danes spet, kakor Ezekielu, pravi: »Glejte, jaz odprem vaše grobove, vzdignem vas iz vaših grobov, o, moje ljudstvo« (Ezk 37,12).
Papež Frančišek, 2. aprila 2017
