tretja postna nedelja, 3. 3. 2024

Menjalcem je raztresel denar in prevrnil mize, prodajalcem golobov pa rekel: »Spravite proč vse to in iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!« Jn 2,15–16

Odlomki Božje besede na četrto postno nedeljo
2 Krn 36,14–16.19–23
Ef 2,4–10
Jn 3,14–21

 

 

 

 

Gorečnost

Na gori je Jezus zažarel. V tisti svetlobi, v katero odhajajo naši pokojni. V tej gorečnosti prihaja v tempelj. Tam ne najde te čiste svetlobe. V templju najde  trgovino.

Jezus prihaja tudi v naše templje. Z gorečnostjo. In ne boji si vzeti biča, da izžene tisto, kar tja ne spada. Ne v Cerkev ne v naše templje. Goreč je, ko gre za našo notranjo in večno lepoto. O, kako ljudje hitro pozabimo, čemu smo ustvarjeni! O koliko reči prinesemo v naš tempelj! Kako hitro postavimo mize in menjalnice in postanemo preračunljivi! Tudi v verskem življenju.

Judje so se pripravljali na veliko noč. Postalo je navada. Tudi pri nas. Toda kje je lepota? Kje je gorečnost? Kje je žar na obrazu? Kje je lepota v Cerkvi, bogoslužju? Zato nas pot postnega časa z gore pelje skozi očiščenje.

Kakšno očiščenje? Bo to očiščenje z gorečnostjo? Bo moja spoved hladna ali goreča? Začnemo se spraševati, kaj delamo narobe. Pa potem ne najdemo kaj prida krame v našem templju. Spomnim se, kako sem sam dolgo hodil k spovedi hladno. Iz navade. Kadar pa v sebi najprej obnovim gorečnost, prosim Svetega Duha za luč in ogenj, postane tudi kesanje drugačno.

Tudi sveta maša je povsem drugačena, ko pridemo k njej z željo po obnovljeni gorečnosti. V vročo juho ne pade muha. V hladno pade. Tudi ko se jo trudimo sami odganjati. Tako je z našo vero. Ko se ohladi, začno vanjo padati mrtve živali.

Judje so Jezusu ugovarjali: »Šestinštirideset let so zidali ta tempelj, ti pa ga boš postavil v treh dneh?« Jezus prihaja, da poruši naše templje, zgrajene s človeškim mišljenjem. Svojo vero lahko še vedno merimo po tem, koliko smo zgradili, naredili, si priborili. Potem pa se zruši vse, kar smo mukoma gradili šestinštirideset let. Kristus tudi danes prihaja, da poruši logiko našega mišljenja, da bi jo obnovil. Dovolimo mu, da nas pelje skozi veliko noč. Pustimo mu, da poruši naše hladne stene in obnovi v nas pravo gorečnost in lepoto.

župnik

 

Arhiv oznanil …