Nedeljska duhovna misel, 1. adventna, nedelja Karitas, 29. 11.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Pazíte in čujte, ker ne veste, kdaj pride čas! Tako bo kakor s človekom, ki je zapústil svoj dom in šel na potovanje.« Mr 13,33–34

Odlomki Božje besede na 2. adventno nedeljo
Iz 40,1–5.9–11
2 Pt 3,8–14
Mr 1,1–8

Slišim te

V današnjem evangeliju nas Jezus štirikrat poziva: »Čujte.« Želi nam povedati, da bodimo budni, pozorni.

Vsi se zelo hitro navadimo na ustaljen tek življenja in spregledamo skrb vzbujajoča znamenja. Postanemo gluhi, slišimo samo tisto, kar smo navajeni slišati. Slišimo lahko le tisto, kar želimo slišati.
Jezus pa nam pravi, da je »vsakemu dal njegovo delo«. Zato od nas pričakuje, da z budnostjo in čuječnostjo prepoznamo, kaj Bog pričakuje od nas.

Letošnje geslo tedna Karitas: SLIŠIM TE, nas še posebej poziva k budnosti in čuječnosti. Vabi nas, da slišimo glas, ki kliče na pomoč. Kliče pa nas na različne načine. Lahko nas kliče prek otrok, staršev, sosedov, sorodnikov, prijateljev, sodelavcev … Ko nas kličejo oni, nas kliče Bog sam. V klicu človeka v stiski moramo prepoznati glas Boga. On sam nas kliče, ko se postavlja na mesto ljudi v stiski, saj nam pravi: »Karkoli ste storili kateremu mojih najmanjših bratov ali sester, ste meni storili« (Mt 25,40).

Od kristjanov se pričakuje, da bomo slišali, da bomo slišali tudi tiste najnežnejše klice in celo klice, ki jih ni. Zato moramo biti rahločutni in ljubeči, da včasih bolj začutimo, kot slišimo.
Vsepovsod lahko srečamo ljudi, ki nas potrebujejo. Ne samo gmotno in denarno. Potrebujejo naše sočutje, našo prijazno besedo ali pogled, naše razumevanje in bližino.

Poslušati včasih ne pomeni tudi slišati. Zato je pomembno, da z močjo vere udejanjamo medsebojno ljubezen. Vera in ljubezen sta namreč temelja našega krščanskega življenja.

Stanko Rovtar

 

Arhiv oznanil …