V četrtek, na praznik slovenske državnosti 2020 smo v Gojačah obhajali sveto mašo za domovino in po škofovih rokah in prisotnostjo škofijskega kolavdatorja g. Martina Šuštarja blagoslovili nov zvon, posvečen zavetniku gojaške cerkve sv. Justu. Boter zvona je darovalec domačin Boris Čermelj.
Da zvon lahko zapoje, je potrebno veliko dodatnega natančnega dela, zato je bil t tudi blagoslov požrtvovalnega truda domačih mož, ki so se povezali in s sodelavci in pod strokovnim vodstvom sami opravili veliko delo. Potrebna je bila še izdelava jarmov in vpetja. Za to so poskrbeli možje. Povezali so se in pod strokovnim vodstvom naredili izjemno lep izdelek, les in okovje, dva nova dodelana jarma. V to zelo je bilo vloženega veliko truda in veselja. Prihranili pa smo finančna sredstva, ki jih bomo lahko namenili za novo električno zvonjenje.
Sveto mašo je daroval g. škof Metod Pirih. Po maši smo se zbrali zunaj okoli okrašenega novega in starega zvona. G. Martin nam je na kratko predstavil nekaj značilnosti novega zvona in splošnega znanja o zvonovih.
Cerkev je imela pred prvo svetovno vojno tri zvonove. Vojna jim ni prizanesla. Dekan Novak je leta 1929 nabavil nove zvonove, ki so peli do druge vojne: 214 kg posvečen sv. Justu; 153 kg posvečen sv. Blažu in 100 kg posvečen sv. Valentinu.
Pod Italijo so pobrali velikega in majhnega, skupno 314 kg. Ostal je srednji, to je sedanji zvon 153 kg, posvečen sv. Blažu. Na njem je v latinščini zapis: Kuge, lakote in vojske reši nas o Gospod. Prošnja, ki je letos postala spet živa. Novi zvon ima 229 kg. In je – tako kot je bil prejšnji večji – posvečen sv. Justu.
Boris Čermelj je kot najstarejši vaščan Gojač sprožil lepo delo, ki je povezalo ljudi. Vsak lahko nekaj prispeva k temu skupnemu dobremu. Naj nam bo v spodbudo za prihodnje rodove.
