
Slovo črniškega župnika msgr. Aleksandra Lestana. Črniče, 10. februarja 2025
Odšel je patriarh slovenskih duhovnikov
V Črničah na Vipavskem smo se v ponedeljek, 10. januarja, poslovili od najstarejšega duhovnika koprske in sploh vseh slovenskih škofij – msgr. Aleksandra Lestana, ki je bil med nami samo zato, ker je bil duhovnik. Mašo zadušnico in pogrebne slovesnosti je v zboru 50 duhovnikov vodil novi koprski škof dr. Peter Štumpf.
Poleg zadnjih štirih let, ki jih je preživel v Petrovem domu v Šempetru pri Novi Gorici, kjer je lani 14. maja dopolnil 105 let življenja in 82 let mašništva (posvečen je bil 31. maja 1942), je gospod Aleksander od svojih 83 kar 48 let duhovniške službe opravil v župniji in dekaniji sv. Vida v Črničah, 20 let pri Božji čredi v Prvačini in na Gradišču, sedem let pri sv. Roku v Velikih Žabljah in prva tri leta v Idriji.
Po očetu in materi Furlan se je od rojstva do smrti zavzeto, nesebično in velikodušno posvečal ljudem, ki so mu bili izročeni in zaupani tostran smaragdne reke. Po rojstvu begunec (rojen med prvo svetovni vojno v Rečici ob Savinji), po šolski izobrazbi dedič italijanskega kulturnega obnebja, po teološki in duhovni vzgoji spoštovanja vredni dedič in varuh goriškega verskega izročila, po življenjski opredelitvi mož dejanj, ki mu ni bilo pod čast nobeno delo, po duhovniški vnemi pa ves predan delu »za zveličanje duš« in teles slovenskega občestva, si je gospod Aleksander Lestan postavil v človeških srcih in našem narodnem in verskem spominu tisti spomenik, ki ga, po besedah škofa Petra, uvršča v zbor očakov slovenske verske zgodovine.
Zato ne presenečajo škofove besede: »Dragi patriarh slovenskih duhovnikov in slovenskega ljudstva, hvala. Podarili ste nam svoje življenje, vero in posvečenje. Velik dar ste nam bili, naj bo blažena Vaša večnost. Vaš duh naj v molitvi bedi nad nami. Prosite za nas pri Bogu.«
Župljani, prijatelji in znanci pokojnega gospoda Aleksandra smo se po njegovi smrti, 6. februarja, imeli čast od svojega duhovnega staroste posloviti v molitvenem bdenju od nedelje zvečer do maše zadušnice naslednjega dne. Pri tej zbranosti smo prisluhnili njegovi prvi pridigi, zahvalam in glasbi, ki jo je gospod Aleksander za živa zelo cenil in razumel. Tako smo zadnjič molili s človekom in duhovnikom, ki nam je bil blizu, prijatelj in oče.
Pogrebna slovesnost je bila v znamenju vere, upanja in ljubezni. Znamenju, ki bo svetilo tudi potem, ko se je njegova minljivost že odela v neminljivost. A nam bo na črniškem pokopališču, v družbi še nekaterih od desetih župnikov in dekanov, med katerimi je bil gospod Lestan zadnji, še naprej vztrajno oznanjala: Vse je minljivo – tudi minljivost. pb
Fotografije: Slovo črniškega župnika msgr. Aleksandra Lestana.
Aleksander Lestan 80 let duhovništva


