Kristjani praktično ob širjenju virusa

Nadangel Rafael (po hebrejsko: Bog je ozdravil) ozdravlja telesne bolezni in odnose v Tobitovi družini. Je tudi zavetnik odraščajočih in na potovanju.

 

Kristjani, ki se zbiramo pri bogoslužju lahko prispevamo nekaj več, kot le upoštevanje preventivnih predpisov in priporočil.
Ob tem se še bolj zavemo, kakšen dar je za kristjana nedeljska evharistija. Kadar se ne moremo udeležiti nedeljskega bogoslužja in prejeti evharistije, lahko doma v molitvi naredimo t. i. duhovno obhajilo, oz. se vsaj malo vključimo v nedeljsko bogoslužje. Doma imamo lahko tudi blagoslov bolnih ljudi.

Kristjani so se že neekdaj soočali tudi s pravimi kugami in podobnimi preizkušnjami. Cerkev ima v resnici precej dobrih izkušenj: pomoč obolelim in molitve in druge pobožnosti k svetnikom, zlasti k sv. Roku in sv. Sebastjanu.

Ob širjenju kuge in drugih hudih nalezljivih bolezni v preteklosti so naši predniki častili zlasti sv. Roka. V knjigi Leto svetnikov III (Ljubljana 1972, str. 370-373) piše, da se je češčenje sv. Roka začelo širiti po vesoljnem cerkvenem zboru v Konstanci (1414-1418). “Tedaj je namreč v mestu izbruhnila kuga in morila je meščane in duhovščino, ki je prišla na cerkveni zbor. Nekdo je škofe opozoril na priprošnje k sv. Roku in po procesiji njemu v čast je kuga res takoj nehala. Ko so se škofje potem razšli, je vsak v svoji škofiji širil sloves in češčenje sv. Roka. Njegovo čudežno moč ob kugi so izkusile leta 1478 Benetke, leta 1490 Pariz, 1495 severna Francija in Belgija.” …  “Leta 1563 je kuga morila po Ljubljani tako hudo, da so bila celo vsa tedanja oblastva prisiljena zapustiti svoj stalni sedež in se preseliti v Kamnik. Hudo se je razpasla kuga spet v letih 1597 in 1599 v Ljubljani, zlasti v šempeterskem predmestju, in v Novem mestu. Najhuje pa je morila črna smrt, kot so kugo imenovali, v letih 1644 in 1645 v Ljubljani in Dravljah. Samo v Dravljah je pobrala kuga v 14 dnevih več kot sto ljudi. Tedaj so Ljubljančani in Draveljčani obljubili, da bodo zgradili cerkev v čast sv. Roku; obljubo so izpolnili leta 1646. Dne 4. julija 1683 je bila prirejena k tej cerkvi iz mesta Ljubljana slovesna procesija v izponitev zahvale, da je Bog obvaroval to pokrajino kuge, medtem ko je (le-ta) divjala tri leta zapored v bližnjih pokrajinah Štajerski, Koroški, Goriški in Hrvaški. Procesija se je zbrala pri stolnici, od koder je šla proti Dravljam nepretrgano in se od tam spet vračala v stolnico. Procesijo so spremljali ves čas stolna duhovščina, zastopniki oblasti, plemstvo, uradništvo, meščani in obrtne bratovščine z zastavami: več tisoč ljudi…”

Seveda so danes bolj primerne druge obilke in sredstva. Še posebej se danes bolj dostopna moč Božje Besede.