Devetdnevnica za starše (botre) pred pripravo na birmo

pojdi na:

četrtek, 15. 8.   petek  sobota   nedelja   ponedeljek   torek   sreda   četrtek   petek, 23. 8.

DEVETDNEVNICA PRED BIRMANSKIMI DUHOVNIMI VAJAMI (za starše in botre)
devetdnevnica – birmanci…

Apostoli so se zbrali vsi skupaj in devet dni vztrajali v molitvi v pričakovanju daru Svetega Duha: »Vsi ti so enodušno vztrajali v molitvi z ženami in z Jezusovo materjo Marijo in z njegovimi brati« (Apd 1,14). Ves naš trud za vzgojo ne daje kaj dosti rasti, če se ne priključimo na omrežje. Potem lahko steče ljubezen preko nas na otroke in mlade. Pomembno je, da si vsak dan vzamemo čas. Molitev odpira srce in vezi med nami. Najmočnejša bo molitev, ko vama bo uspelo, da molita oče in mati skupaj.
Še posebej je pomembna desetka, ki jo ponavljajoče molimo neglede na zbrane ali nezbrane misli.

Vsak dan samo (če vas čas res premaga, vsaj desetko s srcem):

  • beremo vsi isti odlomek Božje besede
  • dnevna  prošnja k Svetemu Duhu
  • desetka, ki je Svetega Duha poslal          dodatno: meditacija (spodaj), kdor želi in utegne

PRVI DAN (Marijino vnebovzetje, četrtek, 15. 8)
– Hrepenim(o) po ljubezni

Na nebu se je prikazalo veliko znamenje: žena, ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd. 2 Bila je noseča in je vpila od porodnih muk in bolečin. Nato se je na nebu prikazalo drugo znamenje: glej, velik zmaj, rdeč kot ogenj, ki je imel sedem glav in deset rogov, na njegovih glavah pa je bilo sedem diademov. Njegov rep je pometel z neba tretjino zvezd in jih vrgel na zemljo. Zmaj se je ustopil pred ženo, ki je bila pred porodom, da bi požrl njenega otroka, ko bi porodila. 5 In porodila je otroka, dečka, ki mu je bilo namenjeno, da bo pasel vse narode z železno palico. Njen otrok je bil odnesen k Bogu in k njegovemu prestolu. Žena pa je pobegnila v puščavo, kjer ji je Bog pripravil zavetje, da bi jo tam hranili tisoč dvesto šestdeset dni. “ (Razodetje 12,1-6)

MOLITEV
Odpusti mi, Gospod,
da sem izgubil hrepenenje po tebi, da sem ga skušal potešiti zunaj tebe.
Danes, na praznik poveličanja Marije, ki si jo napolnil s Svetim Duhom in iztrgal smrti, te prosim za našo družino. Vlij nam pravo hrepenenje po tebi, hrepenenje po ljubezni, hrepenenje po Svetem Duhu. Vsak od nas v globini želi biti ljubljen. Daj, da bomo najprej mi odrasli kakor Marija odprli srce tebi in bo preko naših ran stekla ljubezen na naše otroke.
Hvala, za dar življenja. Hvala, da živimo.

desetka, ki je Svetega Duha poslal


DRUGI DAN (petek) – Bog prebuja življenje
Na zadnji, veliki dan praznika je Jezus vstal in zaklical: „Če je kdo žejen, naj pride k meni in naj pije.“(Janez, 7, 37)
Jezus ji je (Samarijanki) odgovoril in rekel: „Če bi poznala Božji dar in če bi vedela, kdo je, ki ti pravi: „Daj mi piti,“ bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode.“  […] Jezus je odvrnil in ji rekel: „Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen. Kdor pa bo od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, katero mu bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.“ (Janez 4, 10, 13-14)

MOLITEV
Gospod, odpusti mi, ker živim takšno življenje, Odpusti mi slepoto, gluhoto in trdoto mojega srca. Odpusti, ker se kdaj bojim, da boš od mene kaj preveč zahteval, če ti bolj odprem srce. Prosim te za milost, da bi navezal zaupen odnos s teboj, o Kristus. Zahvaljujem se ti za tega otroka in ti ga predajam v varstvo. Daj, da v življenju ne bo žejen.
Gospod, daj, da ti lahko najprej jaz odprem svoje srce, daj, da te bom pustil stopiti v svoje življenje. Hočem ti zaupati. Hvala, ker me iščeš, da hrepeniš po meni ne glede na to kakšen sem.
Želim se ti odpreti, da bodo lahko otroci in mladi začutili tebe in v meni prepoznali tvojo ljubezen.

desetka, ki je Svetega Duha poslal


TRETJI DAN (sobota) – Dar Svetega Duha
Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. (Rimljanom 5,5)
Vi pa niste v mesu, ampak v Duhu, če le prebiva v vas Božji Duh. In če kdo nima Kristusovega Duha, ni njegov. (Rimljanom 8,9)
Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave. (Galačanom 5, 22-23)

MOLITEV
Sveti Duh, ne vem še kdo zares si. Toda lahko se ti odprem. Na tvoje sonce nastavljam vso svojo preteklost, vse, kar me teži, boli. Vse kar me ustavlja, da ne morem v sebi zadihati in iti naprej.
Marija, ti si bila polna Svetega Duha. Izprosi meni in moji družini delovanje Svetega Duha. Izprosi, da bi na nov način živel(a) svoje materinstvo/očetovstvo. Marija, v tvoje varstvo prepuščam svojega otroka.
Hvala, Gospod, za dar tvoje ljubezni in za vse, kar sem v življenju prejel: dar življenja, dar krsta, dar vere, dar spreobrnjenja, dar skupnosti. Hvala za darove Svetega Duha v mojem življenju.

desetka, ki je Svetega Duha poslal


ČETRTI DAN (nedelja) – Dar
Jaz bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker obstaja pri vas in bo v vas. (Janez 14, 16-17)
Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico, ker ne bo govoril sam od sebe, temveč bo povedal, kar bo slišal, in oznanjal vam bo prihodnje reči. (Janez 16,13)

MOLITEV
Gospod, prosim te odpuščanja za zapravljeni čas, ko nisem hotel skrbeti za svoje življenje in le zase.
Prosim te, daj mi poguma resnice, kakršna koli že je, pogum, da se bom upiral polresnicam in lažem o sebi in o drugih.
V sebi želim gojiti ljubezen do resnice. Hvala, da si mi dal spoznati smisel in vrednost življenja, da si mi dal zmožnost razlikovati med resnico in lažjo.
Predvsem pa hvala, da lahko spoznavam samega sebe takšnega, kakršen sem edini ljubiš takšnega, kakršen sem. Daj, da bo to ljubezen odkrival tudi moj otrok.

desetka, ki je Svetega Duha poslal


PETI DAN (ponedeljek) – Sveti Duh premaga greh
Ko pride on, bo prepričal svet, kako se moti glede greha, pravičnosti in sodbe: glede greha, ker vame ne verujejo. (Janez 16, 8-9)
Nad Davidovo hišo in prebivalce Jeruzalema pa bom razlil duha naklonjenosti in prošenj. Ozirali se bodo k meni zaradi tistega, ki so ga prebodli, in žalovali bodo za njim, kakor žalujejo za edincem, in bridko bodo jokali, kakor jočejo za prvorojencem. (Zaharija 12,10)

MOLITEV
Svojo molitev dvigam k tebi, ki daješ dar odpuščanja. Hvala ti za dar pristnega kesanja. Hvalim te, Gospod, ker si nas prišel rešit in si osvetlil, kar je bilo skrito, tako da ne hodimo več v temi.
Hvala, da si mi dal spoznati mojo bedo, mojo zagledanost vase in mojo nezvestobo.
Tebi predajam vso svojo preteklost in strahove za prihodnost. Tebi dajem strah zase in za svoje otroke.

desetka, ki je Svetega Duha poslal


ŠESTI DAN (torek)– Sveti Duh nas vodi v svobodo
Gospod je namreč Duh, kjer pa je Gospodov Duh, tam je svoboda. (2 Korinčanom 3,17)
Pravim torej: žívite v Duhu in nikakor ne boste stregli poželenju mesa. Kajti meso si želi, kar je zoper Duha, Duh pa, kar je zoper meso. Ta dva si namreč nasprotujeta, da ne bi delali tega, kar hočete. Toda če se daste voditi Duhu, niste pod postavo. (Galačanom 5,16-18)
Kajti postava Duha življenja v Kristusu Jezusu te je osvobodila postave greha in smrti. (Rimljanom 8,2)

MOLITEV
Gospod, prosim te reši me vsega, kar me navezuje. Reši me vseh notranjih in zunanjih odvisnosti.
Sveti Duh, prosim te, da mi podeliš notranjo svobodo in pomagaj mi, da uredim svoje življenje. Daj mi zmožnost, da se bom pustil voditi Bogu.
Hvalim te, Gospod, da si me rešil vezi smrti. Hvala za svobodo, ki mi jo daješ in v kateri se mi ni ničesar bati. Daj, da svoje otroke ne bom vzgajal iz strahu ampak v globokem zaupanju.

desetka, ki je Svetega Duha poslal


SEDMI DAN (sreda) – Aba, Oče!
Kajti vsi, ki se dajo voditi Božjemu Duhu, so Božji sinovi. Saj niste prejeli duha suženjstva, da bi spet zapadli v strah, ampak ste prejeli duha posinovljenja, v katerem kličemo: „Aba, Oče!“ (Rimljanom 8, 14-15)
Potemtakem sem postal vaš sovražnik, ker sem vam govoril resnico? (Galačanom 4,16)

MOLITEV
O Bog, dajem ti preteklost, ko sem tebe, Očeta,
zamenjaval z zemeljskimi stvarmi. Tako sem se pustil raniti in sem zapustil tvoj objem.
Daj, da bo Sveti Duh v meni klical: „Aba!“ Tudi jaz bom iz globine srca govoril: „Aba, Oče! Gospod, hvaliti te hočem za odnos z Očetom in se ti zahvaljevati, da si nam razodel, kaj pomeni biti Oče, Sin …
Hvala, ker me tudi v teh dneh učiš moliti, kot sin, kot hči. Hvala za dar Duha sinovske prepuščenosti, hvala, da Boga prepoznavam kot svojega Očeta. Hvala ti, katerem o moj otrok tako v meni še bolj začutil mene kot očeta, mene kot mater.

desetka, ki je Svetega Duha poslal


OSMI DAN (četrtek) – Sveti Duh nas uči moliti
Ker pa ste sinovi, je Bog poslal v vaša srca Duha svojega Sina, ki vpije: „Aba, Oče!“ (Galačanom 4,6)
Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi. In on, ki preizkuje srca, ve, kaj je mišljenje Duha, saj Duh posreduje za svete, v skladu z Božjo voljo. (Rimljanom 8, 26-27)

MOLITEV
Prosim te, Gospod, daj mi moč, da se odpovem napačnemu pojmovanju sebe, zaradi katerega mislim, da sem sposoben moliti sam.
Prosim te odpuščanja za vse trenutke, ko me nisi našel pripravljenega, ko si me vabil k molitvi, odpusti mi, da sem se umaknil in se nisem bojeval. Sveti Duh, moli ti v meni, in ti, Gospod, mi pomagaj, da se odprem Duhu. Daj, da bom sposoben sprejeti svoje slabosti in bom pustil, da v meni moli Sveti Duh.
Hvala za ta veliki Božji dar in za ves čas, ko sem lahko zaradi njega doživljal veselje v Bogu.
Zalivaj s pomočjo naše molitve naše mlade na njihovi poti priprave.

desetka, ki je Svetega Duha poslal


DEVETI DAN  (petek) – Sveti Duh deli darove
Vsakomur izmed nas pa je bila dana milost po meri Kristusovega daru. Zato je rečeno: Povzpel se je na višavo, ujete peljal ujetnike, dal je darove ljudem. […] In on je dal, da so nekateri apostoli, drugi preroki, spet drugi oznanjevalci evangelija, spet drugi pastirji in učitelji, da se sveti usposobijo za delo služenja, za izgrajevanje Kristusovega telesa. (Efežanom 4,7-8.11-12)
Različni so duhovni darovi, Duh pa je isti. Različne so službe, Gospod pa je isti. Različna so dela, isti pa je Bog, ki dela vse v vseh. Vsakomur se daje razkritje Duha v korist vseh. Enemu je po Duhu dana beseda modrosti, drugemu v skladu z istim Duhom beseda spoznanja. Drugemu vera po istem Duhu, drugemu po istem Duhu milostni darovi ozdravljenja, drugemu delovanje čudežnih moči, drugemu prerokovanje, drugemu razločevanje duhov, drugemu raznovrstni jeziki, drugemu razlaganje jezikov. Vse to pa uresničuje en in isti Duh, ki deli vsakemu posebej, kakor hoče. […]
Prizadevajte si za ljubezen. Bodite vneti za duhovne darove, posebno še, da bi prerokovali. (1 Korinčanom 12,4-11; 14,1)

MOLITEV
Gospod, daj, da bom prejel darove Svetega Duha, ki so potrebni za opravljanje naloge, ki mi je zaupana.
Daj, da bom pripravljen postaviti se v službo mogočnemu in silnemu Svetemu Duhu.
Hvalim te, Gospod, za vse darove, ki si jih podelil ljudem, hvalim te, da z darovi obdajaš Cerkev, v kateri lahko tudi sam živim in služim.
Hvala za darove, hvala ti za dar starševstva. Hvala ti za tega otroka. Popolnoma ga izročam tvoji ljubezni. Dotakni se v teh dneh njegovega srca.

desetka, ki je Svetega Duha poslal


Dodatne meditacije (kor želi) za vsak dan: 

prvi dan – želja po Bogu

Eden osnovnih pogojev, da prejmemo dar Svetega Duha, je hrepenenje, želja po Bogu, po njegovi ljubezni, njegovem miru in veselju, hrepenenje po Božjem življenju v nas. To notranjo žejo v nas podžiga skrivnostno delovanje Svetega Duha, ki nas vabi, naj se vedno bolj odpiramo Božjemu delovanju v svojem srcu.

To hrepenenje je povsem duhovno in nihče ga ne more zadovoljiti, samo Bog. Tako o tem govori sveti Avguštin v Izpovedih: „Zase si nas ustvaril in nemirno je naše srce, dokler ne počije v tebi.“ (Izpovedi I,1)

Gospod zbuja to žejo s pomočjo svoje besede, s pomočjo krščanskega pričevanja, a tudi s pomočjo gmotne blaginje – ta človeku sicer ne more prinesti ugodja – s katero hoče pogasiti to žejo. Vsak izraz duhovnega hrepenenja – hrepenenja po molitvi, notranjem miru, svetosti, odrešenju – je v resnici vedno hrepenenje po Svetem Duhu. Hkrati pa je odsev hrepenenja, ki ga nosi v sebi Bog iz ljubezni do človeka, še preden se človek zave svojega hrepenenja po Bogu. Jezusov klic na križu: „Žejen sem,“ je izraz Božje želje, da bi se vsak od nas rešil, da bi mu odgovorili z ljubeznijo in da bi se po Svetem Duhu v nas rodil novi človek.

Postati moramo sposobni prepoznavati to notranjo željo in jo razlikovati od površnih želja v svojem življenju. Tedaj se bomo lahko zahvaljevali za žejo po Bogu, ki nam jo je položil v srce, in se mu darovali.


drugi dan – Bog prebuja življenje

Jezus daje, da v nas izvira življenje. Srečanje z njim je trenutek, ki spremeni vse naše bivanje. V Jezusu prepoznavamo Boga kot tistega, ki pusti, da ga najdemo, ki prvi išče, ki prihaja k nam, da bi mi lahko dosegli Boga. On trka na vrata našega srca in čaka, dokler mu ne odpremo (prim. Razodetje 3, 20), da nam podari Svetega Duha.

On skupaj z Očetom vedno pošilja Svetega Duha Cerkvi in vsakomur od nas. Zato je treba ponovno odkriti Kristusa, se mu približati in ga sprejeti, odpreti srce njegovi ljubezni, se vanj zaljubiti in ga vedno znova izbrati za Gospoda in prijatelja. Moramo verovati, da ima prav on ključ našega novega življenja v Duhu.

Če hočemo, da bo Jezus zares Gospod mojega življenja, ne more biti moj Gospod nihče drug, niti jaz sam ne. Največja ovira za delovanje Svetega Duha v nas je v nas samih, v nas, ki se ne znamo odpovedovati stvarem zaradi Kristusa in mu ne dopuščamo, da bi vzel v posest naše življenje.


tretji dan – dar Svetega Duha

Jezus je obljubil dar Svetega Duha vsem, ki vanj verujejo. Na binkošti je poslal svojega Duha apostolom in vsem, ki so bili z njim združeni v molitvi. Po binkoštih je apostol Peter rekel vsem, ki jih je do srca pretreslo: „Spreobrnite se! Vsak izmed vas naj se dá v imenu Jezusa Kristusa krstiti v odpuščanje svojih grehov in prejeli boste dar Svetega Duha.“ (Apostolska dela 2, 38)

Tudi mi smo pri krstu in pri birmi prejeli darove Svetega Duha, prejemamo pa jih tudi pri drugih zakramentih, ko molimo vero ali beremo Sveto pismo. To je velik dar, v katerem so vsi drugi. Sveti Avguštin je rekel: „Sveti Duh je učlovečena ljubezen.“ Sveti Duh v nas ljubi Boga in ljubi ljudi, on je vir našega upanja in naše vere. V našem življenju se razodeva s sadovi Duha, ki jih opisuje apostol Pavel: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladovanje (Galačanom 5,22). Taki sadovi so nezmotljiva znamenja delovanja Duha.

Z darom Svetega Duha smo prejeli tudi odpuščanje grehov, spravo z Bogom in novo življenje, v katerem smo postali Božji otroci. Sveti Duh v nas pripravlja prostor za presveto Trojico in nas postavlja v odnos s tremi Božjimi osebami. Duh, ki smo ga prejeli, oblikuje našo novo istovetnost in s svojim delovanjem nenehno pomaga, da raste njegova navzočnost v nas.


četrti dan – prejeti Svetega Duha

Prejem Svetega Duha zahteva, da obudimo vero. Jezus pravi, da svet ne more prejeti Duha resnice, ker ga ne vidi in ne pozna (Janez 14,17). Svet namreč ne pozna resnice, še več, upira se ji. Ni se nam lahko popolnoma odpreti Duhu resnice, ki nas hoče uvesti ne samo v spoznanje resnice o Bogu in svetu, ampak predvsem v resnico o nas samih. Ljudje se resnice bojijo, ker pogosto ni prijetna. A to je samo eden od njenih vidikov: po drugi strani nas resnica namreč osvobaja. „Spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila,“ pravi Jezus (Janez 8, 32).

Če hočemo prejeti Duha resnice, moramo na nov način, z vero gledati na svoje življenje in na sebe same. Ne smemo že vnaprej postavljati meja njegovemu delovanju in se že vnaprej odločiti, kateri vidik našega življenja bo lahko razsvetlil ali kaj mu bomo dovolili izvršiti v sebi. Pridržki v mislih in zaprtost onemogočajo Svetemu Duhu vstop v globine našega bitja.

V Svetem Duhu se soočamo z lažmi, ki jih drugi izrečejo o nas, z zamislijo, ki jo imamo o sebi in o svojem življenju, z dvomom, ki nas muči, s hinavščino in dvoličnostjo. Vsemu temu se moramo odpovedati, da lahko vase sprejmemo Boga. Bog nas ima rad takšne, kakršni smo, ljubi nas in nas sprejema takšne, kakršni smo. Tako nam omogoča, da sprejmemo sami sebe, druge in svoje življenje.


peti dan –Sveti Duh premaga svet

Sprejeti Svetega Duha in mu pustiti delovati v sebi pomeni tudi, da prelomimo z grehom in ga premagamo. Pogosto naš največji greh ni kakšno dejanje, ampak življenje brez Boga, ko živimo edinole v skladu s svojim hotenjem, s svojimi močmi in pričakovanji. Tako v središče svojega življenja postavljamo svoj „jaz“, potem pa mora okoli njega plesati vse drugo. Sveti Duh, ki hoče v polnosti stopiti v naše življenje, premaga našo zagledanost v nas same, nečimrnost in napuh, ki razodevajo našo nezvestobo. Življenje, ki ga živimo v skladu s tem, kar hočemo mi, v skladu z našimi močmi in ne v skladu z močmi, ki nam jih daje Duh, apostol Pavel opisuje kot življenje po mesu: „Potemtakem, bratje, nismo dolžniki mesu, da bi živeli po mesu. Če namreč živite po mesu, boste umrli, če pa z Duhom morite dele telesa, boste živeli.“ (Rimljanom 8, 12-13)

Če življenje živimo tako, da se odločimo biti odvisni od Boga, to ni preprosto, a je lepó. Vsak od nas se mora dan za dnem odločati, koga bo postavil v središče svojega življenja: sebe ali Boga, tistega, ki daje svojo milost njim, ki so mu pokorni (prim. Apostolska dela 5, 32).


 šesti dan – Sveti Duh nas vodi v svobodo

Jezus nam je dal resnično svobodo in lahko jo izkusi vsak od nas, ki je odprt in se nauči živeti pod vodstvom Svetega Duha. To, kar stiska večino od nas, je greh, zlo, strah pred snrtjo. Vera v Jezusa nas lahko vsega tega osvobodi. Vendar ni lahko osvojiti in ohraniti te vrste svobodo: vsak izmed nas lahko v vsakdanjem življenju opazi, koliko stvari ga notranje uklepa, od koliko reči smo odvisni in na nas vplivajo. Samo od nas je odvisno, ali živimo v polni svobodi Božjih otrok ali pa pustimo, da nas stvari zasužnjijo. Sveti Duh v nas ne deluje proti naši volji, ampak je tam in čaka, da bi delal z nami.

Svetemu Duhu se moramo pustiti voditi k polni svobodi, moramo se naučiti biti mu pokorni. Gospodu moramo potrpežljivo izročati svojo upornost, svoje trdo srce, svoje samovoljne odločitve, ki nas notranje hromijo in zapirajo delovanju Svetega Duha. Vse življenje se učimo biti pokorni v navadnih rečeh in prav tako se lahko z Božjo milostjo vsak dan učimo biti pokorni Svetemu Duhu. Če bomo tako ravnali, bomo rasli v polni Jezusovi svobodi, v svobodi Božje volje in za delovanje Svetega Duha.


sedmi dan – Aba, Oče!

Sveto pismo nam govori o izredni povezanosti Jezusa z Očetom, ki se je izražala v domačnosti, saj ga je klical „Oče“. Ta beseda v celoti izraža njegovo poslanstvo in njegovo življenje; „Aba“ je v jeziku, ki ga je govoril Jezus, ljubkovalnica in ustreza našemu „očka“, „oči“.

V Svetem Duhu smo deležni Jezusove molitve in njegove človeške izkšnje kot sina. Sami bi si ne upali obrniti se k Bogu kot k očku, če tega ne bi bil storil Jezus in če nam Sveti Duh ne bi bil pokazal poti. To je naša posebna pravica, privilegij nas kristjanov: Bogu se lahko približamo čisto preprosto, zaupno in domače. Jezus nas vključuje v svoj sinovski odnos z Očetom in omogoča, da smo na isti način blizu Bogu. Učinkovitost naše molitve temelji tudi na tej bližini.

Sveti Duh nas v molitvi vodi k notranji in zaupni Očetovi ljubezni. Tako odpravlja pomanjkanje zaupanja, hladnost in abstraktnost ter nam daje živeti v veselju, da smo Božji otroci. Hvaležni moramo biti za to posebno pravico in se učiti poslušati Svetega Duha, ki moli v nas. Njemu moramo izročiti svoj glas, svoje srce, svojo ljubezen in se mu posvečati.


osmi dan – Sveti Duh nas uči moliti

Ena od največjih ovir za delovanje Svetega Duha v nas je v tem, da ne znamo sprejeti svojih slabosti. Vsi smo slabotni, a tega nismo pripravljeni priznati: vsako slabost imamo za nedopustno, zavračamo jo in se tako zapiramo Božji pomoči.

A če pravimo, da v življenju v Bogu zmoremo vse, da moremo tudi moliti, kako naj opazimo navzočnost Svetega Duha v svojem življenju? Cerkev nam pravi, da je vsakokrat, ko molimo, Sveti Duh navzoč s svojo milostjo in nas vodi po poti molitve. Tako nas korak za korakom uči moliti. A ne samo to: Duh moli v nas. Janez Zlatousti je rekel: „Molitev je neizražena ljubezen, ki ne prihaja od človeka, ampak izvira iz Božje milosti.“ Zato je treba dati prostor Svetemu Duhu, vendar to ni samo po sebi vsem razumljivo.
Pogosto namreč zaradi preobilnih besed in zaradi raztresenosti Svetemu Duhu onemogočamo, da bi molil v nas. V nas kar naprej divja vihar misli, pojmov, zaznav in odvečnih podob. Zato Sveti Duh težko pride do besede.

Naše srce se mora umiriti, biti v tišini, kar je nasprotje od raztresenosti, radovednosti in odvečega klepetanja. Naučiti se moramo počivati v svojem srcu, spustiti se v njegove globine, moliti in živeti z mirom v srcu. Ko v molitvi damo prostor Duhu, tako da smo tiho in ga poslušamo, on vžiga naše srce, obrača našo pozornost k Jezusu in nas vodi. Sveti Duh nas vodi, da postanemo sposobni slavljenja in zahvaljevanja, in zaradi tega tudi premagamo svoje slabosti. Sveti Duh nam pomaga v molitvi prepoznavati Božjo voljo.


deveti dan – Sveti Duh deli darove

V dogmatični konstituciji o Cerkvi beremo, da Sveti Duh „razdeljuje med vernike vsakega stanu tudi posebne milosti, s katerimi jih usposoblja in pripravlja, da prevzamejo različna dela in naloge, koristne za prenovitev in obsežnejšo graditev Cerkve […]. Ker so te karizme, bodisi izredne bodisi tudi preprostejše in bolj razširjene, potrebam Cerkve nadvse primerne in koristne, jih je treba sprejemati z zahvaljevanjem in duhovnim veseljem“ (Lumen gentium, 12).

Sveti Duh naklanja posebne darove, ki človeka usposabljajo, da naredi stvari, ki presegajo njega in njegove človeške sposobnosti. Taki darovi imajo namen človeka posvetiti, povezani pa so tudi s služenjem v skupnosti. Veliko je takih darov, ki jih Sveti Duh nenehno in obilno podeljuje, da bi vedno znova poživljal svojo Cerkev.

Sveti Duh deli te darove vsakomur, ki si jih želi. Za tistega, ki jih je prejel, niso znamenja svetosti, kajti tu gre za Božjo svetost. Bog jih lahko da tudi grešniku, ki je zanje prosil, in tako svoje delo izvrši tudi po njem. Tako se kaže Božja veličina in Božja želja, da bi se rešil vsak človek. Bog namreč podeljuje svoje darove za rešenje vsakega človeka, za rast Cerkve, za rešenje sveta.

Darovi Svetega Duha imajo pomembno vlogo v duhovni rasti Cerkve, v razvoju skupnosti in treba jim je dati pravo mesto. Temeljni pogoji za prejem teh darov in njihovo pravilno uporabo so: redno duhovno življenje v okrilju kakšne skupnosti, polna odprtost Jezusu, edinost in medsebojna ljubezen. V Cerkvi vsak potrebuje drugega, ker ima ta posebne darove in ker opravlja posebno služenje. Cerkev nas potrebuje, potrebuje ljudi, ki so pripravljeni stopiti v službo Bogu in drugim, a tega ne delajo le v moči osebnih sil in sposobnosti, ampak v moči darov in zato, ker jih vodi Sveti Duh.