Božična devetdnevnica-kviz

KVIZ:
BOŽIČNA DEVETDNEVNICA je najlepša priprava na Jezusovo rojstvo.
Ali si upaš devet dni vsak dan priti k maši za Jezusa? In tako pripraviti svoje srce na njegovo rojstvo? Saj kot je rekel Angelus Silesius: »Tudi če bi bilo Dete v Betlehemu tisočkrat rojeno, če ni v mojem srcu, je vse izgubljeno.«

9. DAN – JEZUS
(petek, 24. december)
V Svetem pismu si  še enkrat preberi veselo oznanilo:
 Lk 2, 10-12

Zgodba: BETLEHEMSKI VOLK
Nekoč je v okolici Betlehema živel volk. Pastirji so se ga zelo bali, zato so vse noči bedeli, da bi obvarovali svoje črede. Vedno je bil kdo na straži, zato je bil volk vedno bolj lačen, pretkan in jezen.
Neka nenavadna noč, polna zvokov in luči, je še posebej vznemirila pastirske poljane. Komaj se je polegla čudovita angelska pesem. Rodil se je otrok, malček, rdeč, debelušen otročiček, nič posebnega. Volk se je čudil, da so vsi tisti robati pastirji tekli gledat otroka.
»Kakšen hrup zaradi enega človeškega mladiča,« si je mislil volk. Toda radoveden in sestradan, kakor je bil, jim je neslišno sledil kot senca. Ko jih je videl vstopiti v hlev, se je ustavil in čakal.
Pastirji so nosili darila, pozdravljali moža in ženo, se spoštljivo klanjali otroku in odhajali. Nenadoma so se volčje oči in čekani zasvetili: prihajal je njegov trenutek. Utrujena zaradi dnevnih naporov in neverjetnih presenečenj, sta mož in žena zaspala.
»Tako je prav,« si je mislil volk, »začel bom z otrokom.« Tatinski kakor vedno se je neopažen splazil v hlev. Le otrok je na široko razprl oči in gledal v požrešni gobec, ki se mu je previdno, izkušeno bližal. Čeljusti je imel napol priprte in z jezikom je hlepel o plenu. Očesi sta bili kakor dve strašni reži. Otrok pa se ga ni prav nič bal.
»Prava poslastica,« se je veselil volk. Njegova topla sapa je bušnila v otroka. Napel je mišice in se pripravil, da zgrabi nežen plen. Tedaj je otrokova roka kot majhna nežna cvetlica rahlo pobožal njegov smrček. Prvič v življenju se je kdo dotaknil njegove sršate in neurejene dlake. In otrok mu je z glasom, ki ga ni nikoli slišal, rekel: «Volk, rad te imam.«
Tedaj se je v temnem betlehemskem hlevu zgodilo nekaj neverjetnega. Volčja koža se je razparala in odpadla kakor stara obleka. Pod njo se je prikazal človek. Pravi človek iz mesa in kosti. Pokleknil je in poljubil otrokove roke ter tiho molil.
Človek, ki je bil prej volk, je nato z dvignjeno glavo zapustil hlev in šel po svetu, da bi vsem oznanil: «Rodilo se je božje Dete, ki resnično osvobaja! Prišel je Mesija. On vas bo spremenil!«
(B. Ferrero, Božične zgodbe od adventa do svetih treh kraljev)
VPRAŠANJE ZA 9. DAN
Zakaj je Bog poslal Jezusa na svet?

Skupaj smo med devetdnevnico prehodili pot: sledili zvezdi, prisluhnili angelom in kot pastirji skupaj prišli do Betlehema. Zdaj Božje Dete vsakemu posebej iz jaslic govori: »Rad te imam!«
Luč Božje ljubezni se je rodila tudi v tvojem srcu. Naj vedno gori in nikoli ne ugasne. Pomagaj ji goreti z molitvijo.
Svečko, ki jo boš danes odnesel domov, postavi v domače jaslice in skupaj z družino, tako kot ste ob adventnem venčku, tako tudi zdaj nadaljujte z molitvijo ob jaslicah. Ne pozabi, da se jaslice bolj moli, kot gleda! Naj se vaša molitev kot svetel žarek dviga in kaže pot v nebesa. Naj Luč v vaših srcih sveti in gori tudi drugim.

Blagoslovljen Božič!

 

 


8. DAN – MARIJA
(četrtek, 23. december)
Te dni smo o Mariji že slišali pri sv. maši. Lahko pa si še enkrat prebereš v Svetem pismu: Lk 1, 26-38; Lk 2, 1-7
Zgodba: ZAKLAD JE V TEBI
Stara legenda pravi, da so bili nekoč vsi ljudje bogovi, toda zlorabljali so svoje božanske moči do te mere, da se je Najvišji odločil, da jim te moči vzame in jih skrije nekam, kjer jih ne bi mogli najti.
Skupina angelov se je posvetovala, da bi našli primerno skrivališče. Predlagali so: »Zakaj ne bi zakopali teh moči globoko v zemljo?«
Toda Najvišji jim je odgovoril: »Ne. Ljudje bodo kopali globoko pod zemljo in bi jih našli.«
Angeli so razmislili in rekli: »Torej bomo poslali njihove moči v globine oceana.«
»Ne,« je odgovoril Najvišji, »slej ali prej bodo raziskali globine oceanov, jih našli in privlekli na površje.«
Angeli so staknili glave in oznanili: »Skrili jih bomo na najvišje gore.«
Najvišji je odkimal: »Človek se bo slej ko prej, povzpel tudi na najvišjo goro. Zagotovo bi našel moči in jih zopet zlorabil.«
»Ne vemo, kam bi jih skrili«, so obupali angeli. Ne na zemlji, ne v oceanih in ne na gorah ni prostora, kjer jih človek ne bi našel.«
Takrat je Najvišji vzkliknil: »Takole bomo storili s človeškimi božanskimi močmi. Skrili jih bomo globoko znotraj njih, tam ne bodo niti pomislili, da bi jih iskali.«
Od takrat naprej, pravi legenda, človek hodi po svetu, pleza, koplje, se potaplja, raziskuje, hiti in se muči … in išče nekaj … kar že ves čas nosi v sebi. (Adventni koledar 2010)
VPRAŠANJE ZA 8. DAN
Na kakšen način lahko tudi ti, tako kot Marija, prinašaš Jezusa drugim?


7. DAN – SVETI JOŽEF
(sreda, 22. december)
Tudi v Svetem pismu je nekaj napisano  o sv. Jožefu. Preberi si. Mogoče boš prav tu našel odgovor na vprašanje: Mt 1, 18-25; Mt 2, 13-15; 19-23
Zgodba: GRBASTI JOŽEF
Na božičnem sejmu je mladi par zagledal lesen kip, ki je predstavljal Marijo, Jožefa in Dete. Nenavadno, ampak Jožef je imel grbo!
Mladi par se je spustil v pogovor z umetnikom. Ta je pripovedoval …
Ah! Ta kip svete Družine mi je dal nemalo dela. Bilo je po vojni … Strašansko sem bil lačen. Potrkal sem na vrata neke kmetije in vstopil. Mlada kmetica s prijaznim obrazom in malim otrokom v naročju, je bila malo preplašena, ko je zagledala tujca. Tedaj je izza kmečke peči vstal mladi mož, stopil za ženo in ji varovalno položil roko na ramo. Ti trije so takrat naredili name izredno močan vtis. Bili so tako povezani, tako eno. V zadržanju moža sem spoznal, da bi otroka in ženo obvaroval vsakega nasilja in zlobe. Šele ko mi je izročil pol hleba kruha in kos slanine, sem opazil, da je majhne postave in da ima grbo.
Ti trije mi od takrat ne gredo iz glave. Ta neuklonljivost, to medsebojno zaupanje! Sijajno! In že takrat sem si rekel: če bom kdaj lahko izdeloval sveto družino za jaslice, potem bom upodobil te tri. To, da je mož mali in grbast, nič ne pomeni.
Na poti domov je nenadoma mladi mož dejal: »Veš kaj, te jaslice bom kupil. In če bom jaz kdaj ´grbast´ v dejanjih zaradi slabega razpoloženja ali vznemirjenja, takrat boš pogledala tega Jožefa in pomislila, da imam kljub temu vedno svojo roko na tvoji rami!«
(Adventni koledar 2010)

VPRAŠANJE ZA 7. DAN
Kakšen je bil sv. Jožef kot oče in mož?


6. DAN – JASLI
(torek, 21. december)
Zgodba: TUDI STARO DREVO JE ŠE UPORABNO

Stari hrast se je zavedal, da so njegovi dnevi šteti … Še en vihar in prelomil se bo, kot vžigalica. Kako rad bi bil še za kaj koristen …
Nekega dne je nastala divja gonja: Nujno je treba postaviti velik hlev za jaslice pri farni cerkvi. Prihiteli so ljudje, tolkli po sosednjih drevesih, potem so zapele sekire in žage … drevesa so padala … oklestili so jih in odpeljali. Nihče pa se ni niti ozrl na stari hrast … nobene deske ne moreš dobiti iz njega, niti trama za ostrešje … še letve ne za ograjo. Tedaj je hrast izravnal svoje upognjeno deblo, kolikor je le mogel. Žalosten in brez moči je obstal kot okamnel. Ponoči ga je silna nevihta zlomila …
Naslednje jutro je prišel neki mož. Z vseh strani, si je skrbno ogledal podrto drevo. Vzel je žago in ločil deblo od korenin in krošnje. Potem je vzel v roke ostro sekiro in spretno naredil iz debla priročne jasli. Napolnil jih je z dišečim senom …
Na sveti večer je pripeljal te jasli in jih postavil v velik hlev pri cerkvi. Stari hrast je bil ves srečen … končno je le uporaben še za nekaj koristnega … in doživel je celo nekaj najlepšega, kar se je sploh moglo zgoditi … Božjemu Detetu je poklonil ležišče, varnost in udobnost …
(Adventni koledar 2010)


VPRAŠANJE ZA 6. DAN
Marija je novorojenega Jezusa položila v jasli.
Ali veš kaj so jasli? Za kaj se jasli v hlevu-štali uporabljajo?


5. DAN – OSEL
(ponedeljek, 20. december)
Zgodba: ZAKAJ STA BILA V VOTLINI OSEL IN VOL
Ko sta Jožef in Marija potovala v Betlehem, je neki angel sklical živali, da bi izmed vseh odbral najprimernejše, ki bi v hlevu pomagale sveti družini.
Prvi se je, razumljivo, predstavil lev: «Samo kralju pripada čast, da pomaga Kralju sveta,« je zarjovel, »postavil se bom pred vhod in branil vstop vsem, ki se bodo želeli približati Detetu!«
»Preveč si surov,« je rekel drugi angel.
Takoj za njim je pristopila lisica. Prebrisano in nedolžno je predlagala: »Sem najprimernejša žival. Za Božjega sina bom vsako jutro kradla najboljši med in najslajše mleko. Jožefu in Mariji bom vsak dan prinesla lepega piščanca.«
»Preveč si nepoštena,« je rekel angel.
Nadut in bleščeč je pristopil pav. Razgrnil je svoja čudovita mavrično pisana peresa: »Tisti revni hlev bom ozaljšal bolj kot Salomonov dvor!«
»Preveč si nečimrn,« je rekel angel.
Tako so se druga za drugo predstavile številne živali in hvalile vsaka svojo sposobnost. Zaman. Angel ni našel nobene, ki bi mu prišla prav. Videl pa je, kako sta osel in vol sklonjenih glav  kar naprej delala na polju nekega kmeta blizu votline.
Angel ju je poklical: »Kaj vidva nimata ničesar ponuditi?«
»Ničesar,« je odgovoril osel in povesil svoja dolga ušesa, »ničesar drugega se nisva naučila razen ponižnosti in potrpljenja. Vse drugo je le dodatek k palici!« Vol pa je, ne da bi dvignil oči, plaho dodal. »No ja, z repom lahko po potrebi odganjava muhe in, ko bo mraz, s svojo toplo sapo grejeva dete.«
Angel se je nasmehnil: »Prav vaju iščem!«
(B. Ferrero, Božične zgodbe od adventa do svetih treh kraljev)

VPRAŠANJE ZA 5. DAN
Bog je izbral osla, da je nesel Božjo mater-Marijo v Betlehem.
Zaradi katerih dobrih lastnosti je Bog izbral prav osla?
Zvečer prinesi listek z odgovorom k maši in pridi prižgat svojo svečko.


4. DAN – PASTIRJI
(nedelja, 19. december)
Tudi o pastirjih je zapisano v Svetem pismu: Lk 2, 15-20

Zgodba: REVNI PASTIR
Tisto noč, ko se je rodil Jezus, so angeli to veselo novico oznanili pastirjem. Med  njimi je bil tudi zelo reven pastir, ki ni imel prav ničesar. Ko so njegovi prijatelji sklenili, da na povabilo angelov gredo v votlino in vzamejo s seboj kakšno darilo, so povabili tudi njega. Pastir pa je rekel: «Ne morem iti praznih rok, nimam kaj podariti.« Prijatelji so ga prepričevali in ga nazadnje le pregovorili.
Prispeli so na kraj, kjer je bil otrok s svojo materjo in z Jožefom. Marija je držala dete v naročju in se smehljala, ko je videla kako velikodušno so pastirji prinašali svoje preproste darove: sir, volno ali kak sadež. Zagledala je tudi pastirja, ki ni imel ničesar, in povabila ga je, naj stopi bliže. V zadregi se je približal.
Da bi lahko sprejela darila pastirjev, je Marija nežno položila dete v naročje pastirju, ki je bil praznih rok. (B. Rustja, Zgodbe za advent in božič)
VPRAŠANJE ZA 4. DAN
Kaj so naredili pastirji, ko so jim angeli oznanili veselo novico, da se je rodil Jezus?

Kaj bi naredil ti?


3. DAN – ANGEL
(sobota, 18. december)
Poleg zgodbe tudi danes poišči odlomek v Svetem pismu: Lk 2, 6-14, kjer boš našel odgovor na vprašanje.

Zgodba: IZGUBLJENI ANGELČEK
V vrvežu nekaj dni pred božičem se je neki angelček izgubil na zemlji.
»In kako naj zdaj najdem pravo pot nazaj v nebesa?« se je nekoliko zmeden spraševal: odrasli angeli so mu nekaj povedali o tem, a se ni in ni mogel več spomniti.
Bil je sveti večer in na mestnih ulicah so imeli velik božični sejem. Ljudje so se gnetli okoli stojnic, obloženih z raznovrstnim blagom. Nenadoma je angelček zagledal pisan balon, ki je nekomu ušel iz rok, in je letel proti nebu.
»Glej, takole se bom vrnil domov,« je zadovoljno pomislil. Ozrl se je naokrog in zagledal gospoda, ki je imel številne balone: napihoval jih je in razdeljeval otrokom tam okrog.
»Tudi jaz bi želel enega, prosim,» ga je prosil angelček in stopil bližje.
»Daj mi denar,« mu je odrezavo odvrnil gospod, ne da bi ga sploh pogledal v obraz.
»Ampak, jaz ga nimam…« je potrto zamomljal angelček.
»Potem pa ne bo nič z balonom,« mu je zabrusi mož in ga osorno potisnil proč. »Pojdi stran, s tabo ne bom izgubljal časa!«
Angelček se je ves žalosten oddaljil.
A glej, nedaleč stran je opazil nekaj drugega, kar je pritegnilo njegovo pozornost. Za nekimi steklenimi vrati so številni ljudje stali v vrsti, da bi prišli na stopnice, ki so jih peljale gor, kar same od sebe. Bile so namreč tekoče stopnice. Toda angelček ni še nikoli videl kaj takega.
»To so zagotovo stopnice, ki vodijo v nebesa,« je vzkliknil sam pri sebi. »Le kam drugam bi šlo toliko ljudi?«
Zato se je tudi on postavil v vrsto. Stopnice so se vzpenjale in vzpenjale in zdelo se je, da ne bo nikoli prišel navrh. A na koncu, kakšno razočaranje!
»Tukaj pa že nismo v raju!« je z nezadovoljstvom na glas zaklical angelček.
»V raju? Seveda ne, dragi,« se mu je nasmehnila neka gospa. »To je vrhnje nadstropje veleblagovnice. Si se mogoče izgubil?«
Angelček je bil čedalje bolj izmučen. Spet je šel ven na cesto in se dolgo potikal naokrog, ne da bi vedel, kam naj gre, dokler ni prišel do neke hiše na obrobju mesta. Videl ni nič posebnega, a vendar ga je nekaj pritegnilo proti eni od sob. To je bila soba Klare in Marka.
Bila sta vsak v svoji postelji in sta molila. Molitev se je kot zlat žarek dvigala proti nebu. Angelček se je razveselil: končno je našel pot nazaj domov v nebesa!
Medtem ko je pustil, da ga je tista svetla sled vodila navzgor, se je vendarle spomnil, kaj so mu starejši angeli večkrat ponovili: »Če bi se kdaj izgubil, sledi iskreni molitvi otroka: ta gre naravnost v nebesa!«
(F. Mascheroni, Mi prebereš božično zgodbo?)
VPRAŠANJE ZA 3. DAN
Katero nalogo so imeli angeli na Betlehemskih poljanah?
(odgovor boš našel v Svetem pismu)
Na listku ga prinesi zvečer k maši.


2. DAN – ZVEZDA
(petek, 17. december)
Poleg zgodbe danes poišči še odlomek v Svetem pismu: Mt 2, 1-12 in si ga preberi. V njem se skriva odgovor na današnje vprašanje. (Sveto pismo dobiš tudi na spletu) 

Zgodba: BETLEHEMSKA ZVEZDA IN ZVEZDICE LJUBEZNI
Stara legenda pripoveduje takole:
Ko so Trije modri zapustili Betlehem, so se z griča še enkrat ozrli na mesto. Zagledali so prekrasen prizor. Zvezda, ki jih je vodila na poti k jaslicam, se je razbila na tisoče in tisoče malih zvezdic, ki so poletele in se porazdelile na vse konce sveta. Trije Modri si niso znali razložiti, kaj naj to pomeni.
Na njihovi poti domov, so prišli na neko razpotje in tam so vprašali tujca, v katero smer naj krenejo. Prijazno jim je dal nasvet. Nad njegovo glavo so zagledali svetlo zvezdico.
Ko so zvečer prišli do prenočišča in so od gospodarja bili prijazno postreženi, so tudi nad njegovo glavo zagledali svetlo zvezdico.
Sedaj so razumeli prizor, ki so ga doživeli na griču nad Betlehemom: Povsod, kjer je izrečena ljubezniva beseda, kjer je storjeno dejanje ljubezni, tam sveti zvezda iz Betlehema, mala zvezdica ljubezni … (Adventni koledar 2010)
VPRAŠANJE ZA 2. DAN
Ali veš zakaj damo v jaslice zvezdo, običajno repatico?
Odgovor tako kot včeraj napiši na listek in ga zvečer prinesi v cerkev.


1. DAN –  BOŽIČNO DREVO
(četrtek, 16. december)
Zgodba: TOŽBA BOŽIČNEGA DREVESA
Nekoč je božično drevo, ki je bilo postavljeno v neki slavnostni dvorani, potožilo svojo žalost: »Ljudje sploh ne vedo več, zakaj me postavljajo in krasijo. Morala bi spominjati na prihajajočega Jezusa, ki bo nekoč zasvetil z veliko močjo in slavo. Moje iglice, ki so vedno zelene, so znamenje večnega življenja.«
Srebrna bučka se je zavrtela na božičnem drevesu in dejala: »Kdo se še sploh zaveda, da so naše predhodnice bile jabolka in da me sedaj pomenimo novo sadje na drevesu življenja.«
»Kaj naj rečemo mi«, se je oglasil srčasti medenjak, »mi predstavljamo božjo srčnost in človekoljubnost, vendar nekatere zanima samo to, kako bi nas čim prej pohrustali.«
Ena od sveč je preko roba potočila svojo voščeno solzo in potožila: »Kdo pa se v temnih trenutkih še ozira na luč Jezusa Kristusa in on je vendar Luč sveta? In me, ko gorimo, predstavljamo njega. Kdo še to ve?!«
Nazadnje se oglasi še mala slamnata zvezdica: »Dovolite, da vam povem: Jezus, ta otrok na senu in slami, je rešilna bilka za vsakega človeka. Žal je za večino božični praznik samo slamnato praznovanje, ki se na hitro vžge, močno zasveti in tudi takoj zgori.«
V splošnem tarnanju zakličejo zelene iglice na drevesu: »Me imamo idejo! Me lahko ljudi malo zbodemo in spodbodemo, da bodo postali bolj hvaležni zato, kar jim Jezus podarja. On ima sporočilo, ki gre pod kožo, da vsi ljudje vidijo vse v drugačni luči.« (Adventni koledar 2010)
VPRAŠANJE ZA 1. DAN
Zakaj postavimo božično drevo? Ali poznaš njegov krščanski simbolni pomen?
Odgovor napiši na listek in ga zvečer prinesi v cerkev v zato pripravljeno škatlo, kjer bodo jaslice.