Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA KAMNJE
Kamnje 52
5263 Dobravlje
(05)368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Rekel mu je: »Učitelj, vse to sem izpolnjeval že od svoje mladosti.« Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu dejal: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hodi za menoj!« Ta beseda ga je potrla in je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje. Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim učencem: »Kako težko bodo tisti, ki imajo premoženje, prišli v Božje kraljestvo!«
Mr 10,20–23

Odlomki Božje besede
na naslednjo nedeljo:
1. berilo: Iz 53,10–11
2. berilo: Heb 4,14–16
evangelij: Mr 10,35–45

 

 

 

 

 

Pritekel je, padel pred njim na kolena

Zakonca nista mogla imeti otrok in sta posvojila dečka – siroto. Rada sta ga imela. Omogočila sta mu šolanje v najboljših zavodih. Fant je imel res srečo, da ga je posvojila taka družina. Po diplomi je dobil dobro službo in kmalu je spoznal čudovito dekle.

Ko sta se nameravala poročiti, je oče hudo zbolel. Sin se je odločil, da poroko odloži, da bi lahko skrbel za bolnega očeta. Oče je izvedel za njegovo namero in ga je poklical k sebi. Sin mu je razložil, da želi skrbeti zanj v bolezni in mu vsaj malo povrniti vse dobro, kar je storil zanj.

Oče mu je dejal: »Kar poroči se. Če bi mi rad povrnil dobro, ki sem ti ga storil, ljubi svojo ženo, kakor sem jaz ljubil tvojo mater, in ljubi svoje otroke, kakor sva midva ljubila tebe. Ko boš najino ljubezen prenesel na svojo družino, nama boš vse povrnil!« *

Tega ni razumel bogati mladenič. Hotel je Bogu povrniti, ne pa dati naprej. Podobno kot tisti, ki je prejel en talent in ga ni bil pripravljen izgubiti. »Zbal sem se in sem šel ter zakopal tvoj talent v zemljo. Glej, tu imaš, kar je tvojega!« (Mt 25,25).

Zanimivo je, da je »pritekel, padel pred njim na kolena …« V evangelijih najdemo le bolne ali obsedene, ki so pritekli k Jezusu. Hiteli so, da bi našli rešitev. Tu pa teče bogat človek. Očitno je bil zelo religiozen, vesten, priden. Hotel je življenje zastaviti odgovorno. Toda: »Eno ti manjka.« Mož ni razumel ljubezni. Ljubezen ti manjka! Ljubezen pa gre skozi druge, ne skozi stvari. Ko tvoja ljubezen izgublja skozi druge, se vtisne tudi v gmotne stvari, tudi imetje. Hiša, v katero je vtisnjena ljubezen, je drugačna. Kosilo, ki je pripravljeno z ljubeznijo skozi druge, je drugačno.

Tudi mi se lahko zelo trudimo. In še služba in šola danes zahtevata vedno več in več. Ali nismo morda tudi mi podobni mladeniču? Gnal ga je občutek, da mu življenje uhaja. Rad bi ga zadržal, da ne bo na koncu videti, kot da ga ni izkoristil. Tudi mi smo v skušnjavi, da bi Boga prosili za recept, kako naj živimo, da bo vsaj nekaj ostalo. Vprašaj se, ali morda svoje vere nisi začel živeti v prikritem strahu, kako boš v odnosu do Boga lahko povrnil. Odnosov ne moreš shraniti. Nobenega odnosa, ne z Bogom ne z ljudmi, ne moreš povrniti.
Kaj naj storim, da dosežem? Jezusov odgovor tudi tebi je preprost: Nič ti ni treba storiti. Samo postani sin, hči. In odšel je žalosten. Večnega življenja ne dosežemo. Kajti sinovstva, hčerinstva ne moreš doseči. Le sprejmeš ga lahko in ga daješ naprej. To je bistvo krščanstva. Tega nima nobena druga vera. Kristus je uresničil samo to, nič drugega. In samo to možnost daje tudi tebi.

župnik

 

* Prim. B. Rustja, Zgodbe kažejo novo pot, Ognjišče, Koper 2018.

Arhiv oznanil ...

 

Mladi so graditelji jutrišnjega dne. Danes iščejo nesebičnost; pripravljeni so jo objeti, ko jo najdejo. Nemogoče se je prizadevati v apostolatu, če nisi človek molitve, če se zavestno ne odpoveduješ samemu sebi in če se ne  podrejaš Božji volji.

sv. mati Terezija   vir ...

Povečaj

Prejemanje zakramentov, nekaj pojasnil

 

RADOST LJUBEZNI,
nekaj pojasnil o družinskem življenju in vključenosti v evharistijo.

Radost ljubeznije naslov papeževe okrožnice, ki govori o poklicanosti v zakon in družino. Mnogi v njej iščejo le odgovore na ozko vprašanje, kaj je dovoljeno, kaj se sme. Toda Bog nas kliče, da bi živeli neskončno več kot le to. Med kristjani je, žal, še veliko nevednosti, ki se nanaša na družinsko življenje in prejemanje zakramentov.

5. 11. 2017
Kdor je krščen, je sprejel krščansko življenje v celoti. Po krstni milosti sta dva, ki živita skupaj kakor mož in žena, dolžna to življenje vključiti v zavezo svetega zakona. Kdor ima pogoje, da se poroči, in to zavestno zavrača, ne more prejemati evharistije.

Temeljno razločevanje
Razlikovati je treba stanja, v katerih človek pade in se pobere, in tista, za katera se je zavestno odločil in niso več le padec. Nekdo lahko naredi zelo hud greh, vendar se pokesa in pobere. Padec nekatere celo močno zbliža z Bogom. Zavračanje poroke je (v večini primerov) zavestna odločitev, da »Boga ne potrebujeta« in ne potrebujeta zakramenta. Ne gre več za padce v greh. Zaradi te zavestne odločitve, da živita kakor mož in žena, pokažeta, da sicer že prerojena v krstu tudi evharistije »ne potrebujeta« in zato »ne smeta« prejemati obhajila zunaj smrtne nevarnosti.

In zakaj ločeni lahko prejemajo evharistijo? Ker so še vedno poročeni in živijo svoj zakon, čeprav se jim je družina porušila. Vprašanje krivde, da je prišlo do ločitve, je nekaj drugega, krivdo lahko predamo Bogu pri iskreni spovedi. Mnogi pa lahkomiselno ali iz nevednosti kar pristopijo k obhajilu, čeprav živijo z novim sopotnikom kakor mož in žena. Tako tudi s sveto spovedjo ne morejo rešiti svojega stanja.

Gre torej za vprašanje greha, ki je padec, in tistega, ki je smrten, kadar zavračamo milost. Zato se tisti, ki ste iskreno naredili vse, kar ste mogli, in še vedno ne morete prejemati obhajila, ne čutite izločeni. Evharistija je veliko več kakor le hostija, ki jo prejmemo. Bog ve za vse križeve pote in lahko vse obrne v dobro, ko mu zares izročimo svoje življenje.

Med nami je vse več parov, ki bi si želeli prejemati obhajilo, ki zelo hrepenijo po njem, vendar ga ne morejo, ker živijo v novi zvezi in so še vedno poročeni s prejšnjim možem ali ženo. Zato je toliko večja odgovornost tistih, ki bi lahko uredili zakon, a ga ne. Čeprav ljudi v take zveze silijo tudi državna zakonodaja, javno mnenje, finančne koristi in drugo, gre vendarle največkrat za vprašanje vere. Zato pomagajmo mladim in manj mladim, da bi stopili na pot odrasle vere. Se nadaljuje, lahko pošljete vprašanje.


12. 11. 2017

Evharistija je več kot samo obhajilo
Po pojasnilih v prejšnjih oznanilih bi lahko dobili vtis, da se vse vrti le okrog prejemanja obhajila. Vendar je evharistija veliko več kot obhajilo, ki ga prejmem. Bog Oče ljubi vsakega človeka. Nikogar ni, ki bi ga Bog ne ljubil. Vse pa se spremeni, ko se človek Bogu odpre ali ko se pred njim zapre. Kristjan s krstom ni prejel le nekega blagoslova, ampak samo Jezusovo življenje.

Zato je za kristjana – za razliko od drugih – odločilno, ali sprejme Jezusa v svoje življenje. Brez njega ni mogoče »zdržati«, ni mogoče živeti krščanskega življenja dlje časa. Prej ali slej pride preizkušnja.

Kristjan je zato toliko bolj odgovoren, da vzame krst zares. »Od vsakega, ki mu je bilo veliko dano, se bo veliko zahtevalo, in komur so veliko zaupali, bodo od njega toliko več terjali« (Lk 12,48). Jezus sam s priliko o gradnji stolpa (Lk 14,28) pove, da se krščanskega poklica ne moremo lotiti lahkomiselno. Treba se je usesti in »preračunati stroške.« Živeti evangeljsko sredi Bogu odtujenega sveta ne more biti le »nekaj za zraven.« Sveto obhajilo torej prejemamo zato, ker potrebujemo moč, da bomo zmogli in ne zato, da bi to delali zaradi drugih.

Kdo "je vreden"?
Dolžnost kristjana je torej, da življenje dobro zastavi in da ga zastavi skupaj z Bogom. »Takó torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec« (Lk 14,33). To je krščanska odgovorna odločitev. Kdor jo je vzel zares, bo na poti tudi padel. Kdor je živ, bo občutil tudi bolečino. Jezus je prišel klicat grešnike in ne pravičnih. Glavno vprašanje o vrednem prejemanju zakramentov je v tem, kdo živi z Bogom kot odrešenikom in kdo se tudi kot kristjan hoče odrešiti sam.

Mnogi se zaradi občutka krivde pred Bogom in pred skupnostjo čutijo manj vredne in se tudi zaradi tega oddaljijo od Cerkve. Z oddaljitvijo pa se oslabi krvni obtok in celice brez obtoka začnejo odmirati.

Kadar ne morete prejeti evharistije, lahko pristopite in z znamenjem (prekrižane roke na prsih, prst na ustih) pokažete, da želite križ na čelo. To je znamenje, da želite biti kljub vsemu vključeni v občestvo. Obhajila nikoli ne prejmem samo zase, vedno se z njim vključujem v povezanost z vsemi. Bog ima vedno odgovor na nastalo situacijo, če se mu le zares odpremo.

župnik