Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA KAMNJE
Kamnje 52
5263 Dobravlje
(05)368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Rekel mu je: »Učitelj, vse to sem izpolnjeval že od svoje mladosti.« Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu dejal: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hodi za menoj!« Ta beseda ga je potrla in je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje. Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim učencem: »Kako težko bodo tisti, ki imajo premoženje, prišli v Božje kraljestvo!«
Mr 10,20–23

Odlomki Božje besede
na naslednjo nedeljo:
1. berilo: Iz 53,10–11
2. berilo: Heb 4,14–16
evangelij: Mr 10,35–45

 

 

 

 

 

Pritekel je, padel pred njim na kolena

Zakonca nista mogla imeti otrok in sta posvojila dečka – siroto. Rada sta ga imela. Omogočila sta mu šolanje v najboljših zavodih. Fant je imel res srečo, da ga je posvojila taka družina. Po diplomi je dobil dobro službo in kmalu je spoznal čudovito dekle.

Ko sta se nameravala poročiti, je oče hudo zbolel. Sin se je odločil, da poroko odloži, da bi lahko skrbel za bolnega očeta. Oče je izvedel za njegovo namero in ga je poklical k sebi. Sin mu je razložil, da želi skrbeti zanj v bolezni in mu vsaj malo povrniti vse dobro, kar je storil zanj.

Oče mu je dejal: »Kar poroči se. Če bi mi rad povrnil dobro, ki sem ti ga storil, ljubi svojo ženo, kakor sem jaz ljubil tvojo mater, in ljubi svoje otroke, kakor sva midva ljubila tebe. Ko boš najino ljubezen prenesel na svojo družino, nama boš vse povrnil!« *

Tega ni razumel bogati mladenič. Hotel je Bogu povrniti, ne pa dati naprej. Podobno kot tisti, ki je prejel en talent in ga ni bil pripravljen izgubiti. »Zbal sem se in sem šel ter zakopal tvoj talent v zemljo. Glej, tu imaš, kar je tvojega!« (Mt 25,25).

Zanimivo je, da je »pritekel, padel pred njim na kolena …« V evangelijih najdemo le bolne ali obsedene, ki so pritekli k Jezusu. Hiteli so, da bi našli rešitev. Tu pa teče bogat človek. Očitno je bil zelo religiozen, vesten, priden. Hotel je življenje zastaviti odgovorno. Toda: »Eno ti manjka.« Mož ni razumel ljubezni. Ljubezen ti manjka! Ljubezen pa gre skozi druge, ne skozi stvari. Ko tvoja ljubezen izgublja skozi druge, se vtisne tudi v gmotne stvari, tudi imetje. Hiša, v katero je vtisnjena ljubezen, je drugačna. Kosilo, ki je pripravljeno z ljubeznijo skozi druge, je drugačno.

Tudi mi se lahko zelo trudimo. In še služba in šola danes zahtevata vedno več in več. Ali nismo morda tudi mi podobni mladeniču? Gnal ga je občutek, da mu življenje uhaja. Rad bi ga zadržal, da ne bo na koncu videti, kot da ga ni izkoristil. Tudi mi smo v skušnjavi, da bi Boga prosili za recept, kako naj živimo, da bo vsaj nekaj ostalo. Vprašaj se, ali morda svoje vere nisi začel živeti v prikritem strahu, kako boš v odnosu do Boga lahko povrnil. Odnosov ne moreš shraniti. Nobenega odnosa, ne z Bogom ne z ljudmi, ne moreš povrniti.
Kaj naj storim, da dosežem? Jezusov odgovor tudi tebi je preprost: Nič ti ni treba storiti. Samo postani sin, hči. In odšel je žalosten. Večnega življenja ne dosežemo. Kajti sinovstva, hčerinstva ne moreš doseči. Le sprejmeš ga lahko in ga daješ naprej. To je bistvo krščanstva. Tega nima nobena druga vera. Kristus je uresničil samo to, nič drugega. In samo to možnost daje tudi tebi.

župnik

 

* Prim. B. Rustja, Zgodbe kažejo novo pot, Ognjišče, Koper 2018.

Arhiv oznanil ...

 

Mladi so graditelji jutrišnjega dne. Danes iščejo nesebičnost; pripravljeni so jo objeti, ko jo najdejo. Nemogoče se je prizadevati v apostolatu, če nisi človek molitve, če se zavestno ne odpoveduješ samemu sebi in če se ne  podrejaš Božji volji.

sv. mati Terezija   vir ...

Povečaj

Posvetitev oltarja, šagra v Skriljah

Posvetitev oltarja, blgoslovitev ambona in obnovitvenih del v Skriljah

Dne 15. julija, na šagro sv. Marjete Antiohijske je g. škof Metod Pirih posvetil nov kamnit oltar v podružnični cerkvi sv. Marjete v Skriljah. Blagoslovil je nov ambon, obnovljen kamnit tlak v prezbiteriju in druga obnovitvena dela. Hvala njemu in vsem, ki se s svojo dobroto pustili pečat v tem kamnu za vso večnost!

 

Utrinki s praznovanja (foto: Peter Pavel Bratina)

Posnetek pridige video...

Pridiga g. škofa Metoda Piriha

Lepa in urejena cerkev je ogledalo določenega kraja, je znamenje vernosti krajanov pa tudi njihove verske zavesti in kulture, da je treba ohranjati, vzdrževati in bogatiti, kar so nam zapustili naši verni predniki. Nov kamnit daritveni oltar, ambon, tlak v prezbiteriju in prezračevanje so pridobitve, ki bodo polepšale vašo cerkev.

Središče vsake cerkve in bogoslužnega prostora je oltar, ki predstavlja Kristusa. Oltar je daritvena miza in miza obeda, pri kateri duhovnik, ki predstavlja Kristusa, izvrši isto dejanje, ki ga je izvršil Jezus pri zadnji večerji ter naročil učencem, naj to delajo v njegov spomin.

Ker je Kristus pravi oltar, so tudi njegovi udje in učenci, in to smo mi vsi, duhovni oltarji, na katerih se Bogu daruje daritev svetega življenja. Sv. Gregor Veliki pravi: »Kaj pa je oltar, če ne srce pošteno živečih? Po pravici se torej srce (pravičnih) imenuje božji oltar.« Isto misel je izrazil naš pesnik Simon Gregorčič: »Oltar najlepši je srca oltar«.

Kristus se je kot duhovnik in žrtev povzpel na les križa in sam sebe izročil v čisto daritev, ki je izbrisala grehe vsega sveta.

V posvetilni molitvi so zelo lepe in bogate misli o pomenu oltarja.

Oltar je Gospodova miza, kjer se božje ljudstvo hrani z Božjo besedo.

Oltar je slavnostna miza, h kateri veselo prihajajo Kristusovi gostje, da na njega odložijo svoje skrbi in bremena ter dobijo novo duhovno moč.

Oltar je kraj najtesnejše skupnosti in miru z Bogom. Vsi, ki sodelujejo pri maši, ki se obhaja na oltarju in prejemajo sadove evharistije: Božjo besedo in kruh življenja, se navzemajo Kristusovega Duha, rastejo v Božji ljubezni, v medsebojni edinosti in bratski slogi.

Oltar je središče naše hvale in zahvale, dokler ne dospemo v večna bivališča, kjer bomo Bogu darovali hvalno daritev.

Vsak oltar je najtesneje povezan z duhovnikom. Če je duhovnik je, bo maša, če  duhovnika ni, ne bo sv. maše. Že pred mnogimi leti, ko sem vodil našo škofijo, sem naročil, naj bo v vsaki župniji, kjer je duhovnik, vsak mesec sv. maša za nove duhovne poklice. Če dar za mašo ne dajo verniki, naj se vzame iz cerkvene blagajne.

 Svetu ne sme biti odtegnjena blaga in osvobodilna navzočnost živega Jezusa v evharistiji. Naj evharistija oblikuje naše življenje in življenje naših družin. Naj evharistija usmerja naše izbire in odločitve. Naj evharistija navdihuje krščansko solidarnost, da bomo pomagali bratom in sestram v stiski. Naj naša dejavna udeležba pri evharistiji rodi nove duhovne poklice.

Vedno ko smo pri maši, smo kakor Samarijanka pri vodnjaku, iz katerega nam Kristus daje piti žive vode, ki teče v večno življenje.

Te žive vode je zajemala in pila sv. mučenka Marjeta. Prosimo jo, naj varuje in podpira kmete, naše družine, naše delavce in popotnike, naše bolnike in našo deželo, saj je nebeška zavetnica in priprošnjica vseh teh stanov.

g. škof Metod Pirih

 

 


POMEN OLTARJA
(iz oznanil)
Obnovitvena dela in novo opremo lahko blagoslovijo duhovniki. Oltar pa zavzema posebno mesto in ga lahko posveti samo škof. Oltar je prvi in najpomembnejši del cerkve. S posvetitvijo je izvzet iz običajne rabe. Škof ga s posebnim obredom mazili s posvečeno krizmo in na njem zakuri ogenj.

Oltar
proti ljudstvu ni nekakšna pomožna ali »daritvena miza«. Ko je postavljen, starejši oltar zadaj ni več glavni oltar, čeprav ga včasih tako imenujemo. V novem oltarju v Skriljah so vstavljene relikvije sv. Donata, ki ga povezujejo s sedanjo in prejšnjo cerkvijo.

Ambon
je namenjen branju in oznanjevanju Božje besede. Po pravilih bogoslužja naj bi bil po obliki povezan z oltarjem. Ni ločen del in podobno kot oltar ni le stojalo ali prostor za govornika. V Skriljah ambon izrazito predstavlja to, kar naj bi po stari tradiciji bil: spominja naj na skalo, s katere je angel na velikonočno jutro oznanil prvo in najpomembnejše oznanilo Cerkve: »Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je bil obujen. Spomnite se, kako vam je govoril …« (Lk 24,5–6). Življenje je velikokrat trdo, pusto in težko kot skala. Zgodi se, da smo zagledani v skalo, prezremo pa glavno oznanilo, ki nam ga ta skala prinaša.

Oltar in ambon imata sama po sebi pomembno vlogo, zato nanju ne postavljamo okraskov in cvetja. Cvetje v bogoslužju ne more biti okrasek bogoslužnega predmeta, ustvarja pa dodatno lepoto v bogoslužnem prostoru. S cvetjem zaznamujemo tudi razliko med časi cerkvenega leta.