»Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir dá svoje življenje za ovce. Najemnik pa, ki ni pastir in ovce niso njegove, pusti ovce in zbeži, ko vidi, da prihaja volk, in volk jih pograbi in razkropi. Je pač najemnik in mu za ovce ni mar. Jn 10,12–13
Odlomki Božje besede na 5. velikonočno nedeljo:
Apd 9,26–31
1 Jn 3,18–24
Jn 15,1–8
Leto molitve
Učitelj je zbral svoje učence in jih vprašal: »Od kod izvira molitev?« Prvi je odgovoril: »Iz potrebe.« Drugi: »Iz veselja. Ko sem vesel, se moja duša dvigne iz tesne lupine mojih strahov in skrbi ter se dvigne v višave k Bogu.« Tretji je rekel: »Iz tišine. Šele takrat, ko v meni vse utihne, Bog lahko spregovori.«
Učitelj je dejal: »Vsi ste prav odgovorili. Je pa še nekaj, kar je pred tem, kar ste povedali. Molitev se začenja v Bogu samem, On jo začne, ne mi.« To je zelo pomembno sporočilo za nas, ki pogosto molimo za duhovne poklice. Pomembno v letu, ki ga je papež z veliko željo razglasil za leto molitve. Pomembno sporočilo za današnji svetovni dan molitve za duhovne poklice.
Lahko bi dobili vtis, da naša molitev za poklice izvira, kot je dejal prvi učenec, iz potrebe. Ker so časi taki, da se število duhovnikov naglo zmanjšuje, povprečna starost duhovnikov in redovnikov naglo zvišuje, samo zato potem prosimo. Tudi število zakonskih poklicev naglo pada, pa se ob tem, tako se zdi, sploh toliko ne vznemirjamo. Celo številni kristjani javno zagovarjajo mnenje, da poroka danes ni več toliko pomembna in da ni nujno, da bi se človek moral vezati. Z našo molitvijo je pač tako, da smo najbolj vztrajni in zares molimo šele, ko nastane potreba, ko to potrebo tudi občutimo in pridemo v stisko.
Tako stara in tako vedno nova podoba Jezusa Dobrega pastirja pa nam govori: Jaz sem prvi, ki začenjam. Jaz mislim na vas, preden se sploh zaveste kakšne svoje ali javne potrebe. Meni je resnično mar za človeka, preden pride v stisko. »Jaz sem dobri pastir in poznam svoje …« Molitev se začenja na Njegovi strani. Če bomo dosegli pri sebi ta preobrat: od sebe k njemu, bo naša molitev postala rodovitna. Kajti molitev je neskončno več kot le ponavljanje besed. Čeprav je ravno ponavljanje tako dragoceno. Posebej dragocena je mreža molivcev živega rožnega venca.
Zato nam je Jezus vendar povedal to dragoceno podobo o dobrem pastirju. Nismo mi tisti, ki bi zašli in potem šli nazaj iskat in klicat pastirja, naj pride za nami. On je! On je prvi videl, da smo zašli. On najprej išče mene, šele nato jaz njega. Dobri pastir ovce gleda in tudi vidi. Molitev je torej več, molitev je pogled. Ko se spravim k molitvi, zato ne bom najprej vrtal po sebi, ampak se bom pustil gledati. Kako lepo je, ko si zaljubljen in veš, da te ljubljena oseba gleda, in rečeš: »Kako lepo je, da si!« To je začetek molitve.
župnik
* Drobne zgodbe za dušo, Ognjišče 2003, 43.
