Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA KAMNJE
Kamnje 52
5263 Dobravlje
(05)368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Rekel mu je: »Učitelj, vse to sem izpolnjeval že od svoje mladosti.« Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu dejal: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hodi za menoj!« Ta beseda ga je potrla in je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje. Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim učencem: »Kako težko bodo tisti, ki imajo premoženje, prišli v Božje kraljestvo!«
Mr 10,20–23

Odlomki Božje besede
na naslednjo nedeljo:
1. berilo: Iz 53,10–11
2. berilo: Heb 4,14–16
evangelij: Mr 10,35–45

 

 

 

 

 

Pritekel je, padel pred njim na kolena

Zakonca nista mogla imeti otrok in sta posvojila dečka – siroto. Rada sta ga imela. Omogočila sta mu šolanje v najboljših zavodih. Fant je imel res srečo, da ga je posvojila taka družina. Po diplomi je dobil dobro službo in kmalu je spoznal čudovito dekle.

Ko sta se nameravala poročiti, je oče hudo zbolel. Sin se je odločil, da poroko odloži, da bi lahko skrbel za bolnega očeta. Oče je izvedel za njegovo namero in ga je poklical k sebi. Sin mu je razložil, da želi skrbeti zanj v bolezni in mu vsaj malo povrniti vse dobro, kar je storil zanj.

Oče mu je dejal: »Kar poroči se. Če bi mi rad povrnil dobro, ki sem ti ga storil, ljubi svojo ženo, kakor sem jaz ljubil tvojo mater, in ljubi svoje otroke, kakor sva midva ljubila tebe. Ko boš najino ljubezen prenesel na svojo družino, nama boš vse povrnil!« *

Tega ni razumel bogati mladenič. Hotel je Bogu povrniti, ne pa dati naprej. Podobno kot tisti, ki je prejel en talent in ga ni bil pripravljen izgubiti. »Zbal sem se in sem šel ter zakopal tvoj talent v zemljo. Glej, tu imaš, kar je tvojega!« (Mt 25,25).

Zanimivo je, da je »pritekel, padel pred njim na kolena …« V evangelijih najdemo le bolne ali obsedene, ki so pritekli k Jezusu. Hiteli so, da bi našli rešitev. Tu pa teče bogat človek. Očitno je bil zelo religiozen, vesten, priden. Hotel je življenje zastaviti odgovorno. Toda: »Eno ti manjka.« Mož ni razumel ljubezni. Ljubezen ti manjka! Ljubezen pa gre skozi druge, ne skozi stvari. Ko tvoja ljubezen izgublja skozi druge, se vtisne tudi v gmotne stvari, tudi imetje. Hiša, v katero je vtisnjena ljubezen, je drugačna. Kosilo, ki je pripravljeno z ljubeznijo skozi druge, je drugačno.

Tudi mi se lahko zelo trudimo. In še služba in šola danes zahtevata vedno več in več. Ali nismo morda tudi mi podobni mladeniču? Gnal ga je občutek, da mu življenje uhaja. Rad bi ga zadržal, da ne bo na koncu videti, kot da ga ni izkoristil. Tudi mi smo v skušnjavi, da bi Boga prosili za recept, kako naj živimo, da bo vsaj nekaj ostalo. Vprašaj se, ali morda svoje vere nisi začel živeti v prikritem strahu, kako boš v odnosu do Boga lahko povrnil. Odnosov ne moreš shraniti. Nobenega odnosa, ne z Bogom ne z ljudmi, ne moreš povrniti.
Kaj naj storim, da dosežem? Jezusov odgovor tudi tebi je preprost: Nič ti ni treba storiti. Samo postani sin, hči. In odšel je žalosten. Večnega življenja ne dosežemo. Kajti sinovstva, hčerinstva ne moreš doseči. Le sprejmeš ga lahko in ga daješ naprej. To je bistvo krščanstva. Tega nima nobena druga vera. Kristus je uresničil samo to, nič drugega. In samo to možnost daje tudi tebi.

župnik

 

* Prim. B. Rustja, Zgodbe kažejo novo pot, Ognjišče, Koper 2018.

Arhiv oznanil ...

 

Mladi so graditelji jutrišnjega dne. Danes iščejo nesebičnost; pripravljeni so jo objeti, ko jo najdejo. Nemogoče se je prizadevati v apostolatu, če nisi človek molitve, če se zavestno ne odpoveduješ samemu sebi in če se ne  podrejaš Božji volji.

sv. mati Terezija   vir ...

Povečaj

Logotip svetega leta

 

 

 

 

Logotip jubilejnega leta usmiljenja

Logotip za izredno sveto leto usmiljenja je izdelal p. Marko Ivan Rupnik DJ.

Logotip je narejen kot stilizacija vstalega Kristusa, ki se mogočno spušča v predpekel, v kraljestvo smrti, da bi našel izgubljenega Adama in Evo. Podoba je teološko večplastna in se navdihuje ob številnih patrističnih besedilih, predvsem pri poeziji sv. Efrema Sirskega.

Gre za eno najbolj razširjenih velikonočnih podob prvega tisočletja, ki jo najdemo, med drugim, na grobu sv. Cirila v Rimu. Na njej se v velikonočni skrivnosti razodeva izpolnitev učlovečenja, ki za človeka pomeni odrešenje. Kristus vzame nase vso človeško naravo in zato ne vstane od mrtvih sam, temveč z vsem človeštvom, z Adamom. Preko svojega izpraznjenja (kenoze), trpljenja in smrti se Božji Sin poistoveti z mrtvim Adamom, da bi lahko vstopil v njegov grob. Kot vstali Gospod prebije zapahe vhoda v kraljestvo smrti in jih zmagovalno pohodi. Hudič se je namreč posluževal strahu pred smrtjo, da bi človeka obdržal v suženjstvu greha, Kristus pa te zapahe prevrne, tako da se za nas razodenejo kot pot v življenje.

Prizor sovpada s podobo Dobrega pastirja, ki gre iskat izgubljeno ovco in si jo naloži na ramena z vso očetovsko ljubeznijo. Ta izgubljena ovca je Adam, ki se je zaradi greha skril pred Bogom in se zatekel v grob. Kristus pa se kot Dobri pastir napoti za to ovco, se pravi za mrtvim človekom, najde ga v grobu, ga obudi in vzame na ramena, da ga povede k Očetu. Oče je namreč tako vzljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi našel upornega, izgubljenega, mrtvega človeka. Usmiljeni Oče želi, da se Sin dotakne mrtvega človeškega mesa z Očetovo ljubeznijo, ki more prav tega človeka obuditi in preobraziti v Božjega otroka. Ko se človeka dotakne Božje usmiljenje, se njegovo življenje spremeni.

Tako pride do srečanja med Adamom in novim Adamom, Kristusom. Bližina obličij želi izraziti prav usmiljenje Boga Očeta, ki pošlje svojega Sina, da bi bil kot človek solidaren z vsakim človekom, da bi ga odrešil in prenovil. Zato se tudi njuna pogleda srečata oziroma postaneta eno samo oko. Bog se v svojem Sinu privadi gledati tudi z Adamovim očesom in Adam se zaradi prejetega usmiljenja nauči gledati sebe, druge in svet z Božjimi očmi. Adam odkrije svojo podobnost z novim Adamom, z Gospodom. Stari Adam je odrešen, ker v novem Adamu odkrije Očetovo usmiljenje. Vsak človek tako v Kristusu odkrije svojo človeškost, svojo poklicanost, saj v Njegovem pogledu zre Očetovo ljubezen.

Ta prizor je obdan z modrim svetlobnim sijem, ki se v koncentričnih krogih razvije v vse temnejšo modrino. S tem je na eni strani poudarjena temina oblasti smrti, se pravi noč greha, ki jo Kristusova luč razkroji. Po drugi strani pa je prav zaradi simbolne polkrožne oblike izpostavljena tudi skrivnost neprodorne Božje ljubezni, ki se je razodela v Kristusovi božje-človeškosti. Ta ljubezen nam je blizu kot Očetovo usmiljenje, obenem pa se skriva v nedoumljivih globinah Svete Trojice.

Na levi strani logotipa je napis: "Usmiljeni kakor Oče".

Pripravila Nataša Govekar, Centro Aletti, Rim