Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA KAMNJE
Kamnje 52
5263 Dobravlje
(05)368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Tisti čas so Judje godrnjali nad Jezusom, ker je rekel: »Jaz sem kruh, ki je prišel iz nebes,« in so govorili: »Ali ni to Jezus, Jožefov sin? Njegovega očeta in mater poznamo. Kako more zdaj govoriti: ›Iz nebes sem prišel.‹ « Jezus je odgovoril in jim dejal: »Ne godrnjajte med seboj! Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal, in jaz ga bom obudil poslednji dan.
Jn 6,41–44

Odlomki Božje besede
na naslednjo nedeljo:
1. berilo: Prg 9,1–6
2. berilo: Ef 5,15–20
evangelij: Jn 6,51–58

 

 

 

 

Jo poznaš?

»Njegovega očeta in mater poznamo. Kako more sedaj govoriti: 'Iz nebes sem prišel?'« Lahko tudi ti rečeš, da poznaš Marijo? Kaj pomeni poznati? Vidimo, da so mnogi veliko vedeli o Jezusu in njegovi družini, in vendar v njem niso prepoznali Boga. Preveč navaden je bil.

Preveč navaden je tudi danes. Danes se ženemo za vedno novimi dogodki in dosežki. Počasi se tega nalezemo tudi v veri. Ker je maša »vedno ista«, ker molitev ne daje vedno čustvene pomiritve in ker je Cerkev še vedno skupnost nepopolnih ljudi, podobno kot Jezusovi sovaščani začnemo pri sebi godrnjati: Kako je lahko vse to iz nebes?

Kako lahko potem praznujemo Marijino vnebovzetje? Lahko rečeš, da Marijo poznaš? Poznati pomeni več kot »nekaj vedeti o«. Ne dovolimo, da bi dan Marijinega vnebovzetja postal praznik neke odmaknjene, neživljenjske verske resnice.

»Kako to, da Marija ni vedela, kaj jo čaka, da se je prestrašila in da je prestajala tudi stisko in pravo trpljenje?« so letos mladi vprašali na skupnih popoldanskih debatah v Stržišču. Kako to, da je trpela, če ni imela greha? Je šla v nebesa s telesom le zardi brezgrešnosti? Marija je Boga globoko spoznala, ker je z njim prehodila pot vere, in ne zato, ker bi ji bilo dano posebno spoznanje.

Pogosto povsem zmotno mislimo: »Če bi vedel, bi verjel.« Ali pa: »Če bi mi Bog dal to, bi verjel.« Velikokrat se ustavimo pri tem, kaj bomo dobili, izprosili, zaslužili. Bog pa ima samo eno resnično željo: da bi nas vse, kar dobimo, zbližalo z njim. »Resnično, resnično povem vam: Kdor veruje, ima večno življenje.« Verjeti je veliko več kot vedeti.

Če Jezus zate ostaja tam nekje daleč zgoraj, še nimaš večnega življenja. Večno življenje je on sam. Vse naredi zato, da bi se lahko z njim združil. To je vera. »Jaz sem živi kruh, ki se prišel iz nebes.« »Kdor jé od tega kruha,« pomeni, kdor se z njim združuje.

Če se ti pa to še vedno zdi nerazumljivo, pojdi po veliko lažji poti. V svoje življenje povabi Marijo. Jo poznaš? V nebo vzeta je zato, da ni več omejena na čas in prostor in je lahko tudi s tabo. Vendar pazi, preveč navadna je. Ni boginja. Ni iz nebes. Samo Kristus je iz nebes. Iz nerazumljivega vsakdanjega zemeljskega življenja je. Prestala je, kar prestajaš ti. Vendar je prestajala skupaj z Bogom.

Če smo danes čisto pozabili, čemu smo sploh prišli nas svet, če smo pozabili, da je Bog postal kruh, da smo namenjeni za združitev, povabimo njo domov, da nam to ponovno pokaže.

župnik

 

Arhiv oznanil ...

 

Človek v polnem pomenu besede postaneš šele po ljubezni....

Povečaj

Logotip svetega leta

 

 

 

 

Logotip jubilejnega leta usmiljenja

Logotip za izredno sveto leto usmiljenja je izdelal p. Marko Ivan Rupnik DJ.

Logotip je narejen kot stilizacija vstalega Kristusa, ki se mogočno spušča v predpekel, v kraljestvo smrti, da bi našel izgubljenega Adama in Evo. Podoba je teološko večplastna in se navdihuje ob številnih patrističnih besedilih, predvsem pri poeziji sv. Efrema Sirskega.

Gre za eno najbolj razširjenih velikonočnih podob prvega tisočletja, ki jo najdemo, med drugim, na grobu sv. Cirila v Rimu. Na njej se v velikonočni skrivnosti razodeva izpolnitev učlovečenja, ki za človeka pomeni odrešenje. Kristus vzame nase vso človeško naravo in zato ne vstane od mrtvih sam, temveč z vsem človeštvom, z Adamom. Preko svojega izpraznjenja (kenoze), trpljenja in smrti se Božji Sin poistoveti z mrtvim Adamom, da bi lahko vstopil v njegov grob. Kot vstali Gospod prebije zapahe vhoda v kraljestvo smrti in jih zmagovalno pohodi. Hudič se je namreč posluževal strahu pred smrtjo, da bi človeka obdržal v suženjstvu greha, Kristus pa te zapahe prevrne, tako da se za nas razodenejo kot pot v življenje.

Prizor sovpada s podobo Dobrega pastirja, ki gre iskat izgubljeno ovco in si jo naloži na ramena z vso očetovsko ljubeznijo. Ta izgubljena ovca je Adam, ki se je zaradi greha skril pred Bogom in se zatekel v grob. Kristus pa se kot Dobri pastir napoti za to ovco, se pravi za mrtvim človekom, najde ga v grobu, ga obudi in vzame na ramena, da ga povede k Očetu. Oče je namreč tako vzljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi našel upornega, izgubljenega, mrtvega človeka. Usmiljeni Oče želi, da se Sin dotakne mrtvega človeškega mesa z Očetovo ljubeznijo, ki more prav tega človeka obuditi in preobraziti v Božjega otroka. Ko se človeka dotakne Božje usmiljenje, se njegovo življenje spremeni.

Tako pride do srečanja med Adamom in novim Adamom, Kristusom. Bližina obličij želi izraziti prav usmiljenje Boga Očeta, ki pošlje svojega Sina, da bi bil kot človek solidaren z vsakim človekom, da bi ga odrešil in prenovil. Zato se tudi njuna pogleda srečata oziroma postaneta eno samo oko. Bog se v svojem Sinu privadi gledati tudi z Adamovim očesom in Adam se zaradi prejetega usmiljenja nauči gledati sebe, druge in svet z Božjimi očmi. Adam odkrije svojo podobnost z novim Adamom, z Gospodom. Stari Adam je odrešen, ker v novem Adamu odkrije Očetovo usmiljenje. Vsak človek tako v Kristusu odkrije svojo človeškost, svojo poklicanost, saj v Njegovem pogledu zre Očetovo ljubezen.

Ta prizor je obdan z modrim svetlobnim sijem, ki se v koncentričnih krogih razvije v vse temnejšo modrino. S tem je na eni strani poudarjena temina oblasti smrti, se pravi noč greha, ki jo Kristusova luč razkroji. Po drugi strani pa je prav zaradi simbolne polkrožne oblike izpostavljena tudi skrivnost neprodorne Božje ljubezni, ki se je razodela v Kristusovi božje-človeškosti. Ta ljubezen nam je blizu kot Očetovo usmiljenje, obenem pa se skriva v nedoumljivih globinah Svete Trojice.

Na levi strani logotipa je napis: "Usmiljeni kakor Oče".

Pripravila Nataša Govekar, Centro Aletti, Rim