Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA KAMNJE
Kamnje 52
5263 Dobravlje
(05)368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Tisti čas je Duh odvedel Jezusa v puščavo. V puščavi je bil štirideset dni in satan ga je skušal. Bil je med zvermi in angeli so mu stregli. Ko pa so Janeza zaprli v ječo, je šel Jezus v Galilejo. Oznanjal je Božji evangelij in govoril:  »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!«
Mr 1,12–15

Odlomki Božje besede
na naslednjo nedeljo:
1.  berilo: 1 Mz 22,1–2.9–18
2.  berilo: Rim 8,31–34
evangelij: Mr 9,2–10
                                      

 

 

 

Ustavi se, glej, vrni se

Ustavi se
Ustavi se malo, pusti to vznemirjenje in to nesmiselno tekanje, ki napolnjuje dušo z grenkobo občutka, da se nikoli nikamor ne pride. Ustavi se, pusti to nujo po hitenju, ki raztresa, ločuje ter končno uniči čas za družino, čas za prijateljstvo, čas otrok, čas starih staršev, čas zastonjskosti ... čas Boga.

Ustavi se malo pred potrebo, da se kažeš pred vsemi in da te vsi vidijo, da si nenehno v »izložbi«, saj se zaradi nje pozabi na vrednost intimnosti in zbranosti.«

Ustavi se malo pred prevzetnim pogledom, pred bežnim in zaničljivim komentarjem, ki se rodi, ker pozabimo na nežnost, sočutje in spoštovanje za srečanje z drugimi, posebej s tistimi, ki so občutljivi, ranjeni in tudi pogreznjeni v greh in zmoto.

Ustavi se malo pred nujo imeti vse pod nadzorom, vse vedeti, vse porušiti, ki se rodi, ko pozabimo na hvaležnost za dar življenja in za toliko prejetega dobrega.

Ustavi se malo pred oglušujočim hrupom, ki krni in mrtviči naša ušesa ter zaradi njega pozabimo na rodovitno in ustvarjalno moč tišine. (...)

Glej

Glej znamenja, ki preprečujejo, da bi ugasnila dejavna ljubezen, ki ohranjajo živ plamen vere in upanja. Žive obraze nežnosti dobrote in Boga, ki deluje sredi med nami.

Glej obraz naših družin, ki si še naprej dan za dnem z velikim naporom prizadevajo iti naprej v življenju ter sredi pomanjkanja in revščine ne opuščajo nobenega poskusa, da bi naredili iz svojega doma šolo ljubezni.

 Glej obraze, ki nas vprašujejo, naših otrok in mladih, ki so polni prihodnosti in upanja, polni jutrišnjega dne in možnosti, ki terjajo predanost in varstvo. Žive poganjke ljubezni in življenja, ki si vedno utirajo pot sredi naših bednih in sebičnih preračunavanj.

Glej obraze naših ostarelih, razbrazdane zaradi minevanja časa: obraze, ki so prinašalci živega spomina naših ljudi. Obraze dejavne modrosti Boga.

Glej obraze naših bolnih in mnogih, ki skrbijo zanje; obraze, ki nas v svoji ranljivosti ter služenju spominjajo, da vrednost vsake osebe ne more biti nikoli skrčena na vprašanje preračunavanja  ali koristnosti.

Glej skesane obraze mnogih, ki želijo popraviti svoje napake in zmote ter se izhajajoč iz svoje bede in bolečin borijo, da bi preoblikovali situacije ter šli naprej.

Glej in zri obličje Križane Ljubezni, ki je danes s križa še naprej prinašalka upanja; iztegnjena roka za tiste, ki se čutijo križani, ki v lastnem življenju izkušajo težo neuspehov in razočaranj.

  Glej in zri konkretno obličje Kristusa, križanega iz ljubezni do vseh brez razlik. Do vseh? Da, do vseh. Gledati njegovo obličje je povabilo polno upanja v tem postnem času, da bi premagali demone nezaupanja, apatije in vdanosti v usodo. Obličje, ki nas vabi, da bi vzkliknili: »Božje kraljestvo je mogoče!« (...)

Vrni se

Vrni se! Brez strahu: to je ugoden čas za vrnitev domov, hišo "mojega Očeta in vašega Očeta" (prim. Jn 20,17). To je čas, da se pustimo dotakniti v srcu ... Ostati na poti zla je samo vir prividov in žalosti. Pravo življenje je nekaj drugega in naše srce to dobro ve. Bog se ne naveliča in se ne bo naveličal ponujati roke.

 Vrni se brez strahu, da bi izkusil ozdravljujočo in spravno nežnost Boga! Dopusti, da Gospod ozdravi rane greha in dopolni prerokbo, dano našim očetom: »Dam vam novo srce in novega duha denem v vašo notranjost. Odstranim kamnito srce iz vašega telesa in vam dam meseno srce« (Ezk 36,26).

iz pridige papeža Frančiška na pepelnico 2018

 

 

Arhiv oznanil ...

Bog me ljubibolj kot vsi drugi, toje zanesljivo, ker me že dolga leta obravnava skrajno trdo.

Leon Bloy   vir ...

Povečaj

Logotip svetega leta

 

 

 

 

Logotip jubilejnega leta usmiljenja

Logotip za izredno sveto leto usmiljenja je izdelal p. Marko Ivan Rupnik DJ.

Logotip je narejen kot stilizacija vstalega Kristusa, ki se mogočno spušča v predpekel, v kraljestvo smrti, da bi našel izgubljenega Adama in Evo. Podoba je teološko večplastna in se navdihuje ob številnih patrističnih besedilih, predvsem pri poeziji sv. Efrema Sirskega.

Gre za eno najbolj razširjenih velikonočnih podob prvega tisočletja, ki jo najdemo, med drugim, na grobu sv. Cirila v Rimu. Na njej se v velikonočni skrivnosti razodeva izpolnitev učlovečenja, ki za človeka pomeni odrešenje. Kristus vzame nase vso človeško naravo in zato ne vstane od mrtvih sam, temveč z vsem človeštvom, z Adamom. Preko svojega izpraznjenja (kenoze), trpljenja in smrti se Božji Sin poistoveti z mrtvim Adamom, da bi lahko vstopil v njegov grob. Kot vstali Gospod prebije zapahe vhoda v kraljestvo smrti in jih zmagovalno pohodi. Hudič se je namreč posluževal strahu pred smrtjo, da bi človeka obdržal v suženjstvu greha, Kristus pa te zapahe prevrne, tako da se za nas razodenejo kot pot v življenje.

Prizor sovpada s podobo Dobrega pastirja, ki gre iskat izgubljeno ovco in si jo naloži na ramena z vso očetovsko ljubeznijo. Ta izgubljena ovca je Adam, ki se je zaradi greha skril pred Bogom in se zatekel v grob. Kristus pa se kot Dobri pastir napoti za to ovco, se pravi za mrtvim človekom, najde ga v grobu, ga obudi in vzame na ramena, da ga povede k Očetu. Oče je namreč tako vzljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi našel upornega, izgubljenega, mrtvega človeka. Usmiljeni Oče želi, da se Sin dotakne mrtvega človeškega mesa z Očetovo ljubeznijo, ki more prav tega človeka obuditi in preobraziti v Božjega otroka. Ko se človeka dotakne Božje usmiljenje, se njegovo življenje spremeni.

Tako pride do srečanja med Adamom in novim Adamom, Kristusom. Bližina obličij želi izraziti prav usmiljenje Boga Očeta, ki pošlje svojega Sina, da bi bil kot človek solidaren z vsakim človekom, da bi ga odrešil in prenovil. Zato se tudi njuna pogleda srečata oziroma postaneta eno samo oko. Bog se v svojem Sinu privadi gledati tudi z Adamovim očesom in Adam se zaradi prejetega usmiljenja nauči gledati sebe, druge in svet z Božjimi očmi. Adam odkrije svojo podobnost z novim Adamom, z Gospodom. Stari Adam je odrešen, ker v novem Adamu odkrije Očetovo usmiljenje. Vsak človek tako v Kristusu odkrije svojo človeškost, svojo poklicanost, saj v Njegovem pogledu zre Očetovo ljubezen.

Ta prizor je obdan z modrim svetlobnim sijem, ki se v koncentričnih krogih razvije v vse temnejšo modrino. S tem je na eni strani poudarjena temina oblasti smrti, se pravi noč greha, ki jo Kristusova luč razkroji. Po drugi strani pa je prav zaradi simbolne polkrožne oblike izpostavljena tudi skrivnost neprodorne Božje ljubezni, ki se je razodela v Kristusovi božje-človeškosti. Ta ljubezen nam je blizu kot Očetovo usmiljenje, obenem pa se skriva v nedoumljivih globinah Svete Trojice.

Na levi strani logotipa je napis: "Usmiljeni kakor Oče".

Pripravila Nataša Govekar, Centro Aletti, Rim