Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA KAMNJE
Kamnje 52
5263 Dobravlje
(05)368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Če pa Kristus ni vstal, je prazna vaša vera in ste še v svojih grehih. Tedaj so izgubljeni tudi tisti, ki so zaspali v Kristusu. Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni. Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali.
(1 Kor 13,17–20)

Odlomki Božje besede
na naslednjo nedeljo:
1. berilo: 1 Sam 26,2.7–13.22–23
2. berilo 1 Kor 15,45–49
evangelij: Lk 6,27–38

 

 

 

 

 

Če pa Kristus ni vstal ...

»Če pa Kristus ni vstal, je prazna naša vera.« Jezusovih blagrov ne moremo postaviti samo na zemljo. In ne moremo jih postaviti samo v nebesa. Češ, blagor ti, če na zemlji trpiš, v nebesih se bo vse uredilo.

Jezusovi blagri so veliko olajšanje, kako lahko na zemlji drugače živimo uboštvo, žalost, stiske. Kdor je sit, malo potrebuje drugega. Kdor je bogat, ne ve, kaj pomeni na položnicah plačati zadnji obrok. Toda če nimamo več vere v vstajenje, kako naj potem živim današnje stiske sredi sveta.

Pred misijonom se je dobro vprašati, ali je moja vera vstajenje vera sedanjosti ali je morda preteklosti ali prihodnosti. Če verujem le v pretekli dogodek, da je Kristus »nekoč« vstal, Kristusa še nisem srečal. Še vedno verujem le v Boga, kar je za kristjana premalo.

Če verujem, da bomo »nekoč nekje« vstali, je moja vera postala čakanje, ne pa oznanjevanje. Potem ne vem, zakaj sem krščen. Da je Kristus vstal pomeni, da je živ. Da je kot človek in Bog živ. To njegovo življenje, človeško in Božje združeno, kristjani živimo od krsta naprej. Kristjani smo torej s Kristusom že vstali in za nas vstajenje ni več samo stvar preteklosti in prihodnosti.

Blagre je možno v polnosti razumeti samo tako. Sicer ostajajo le tolažba. Ostajajo le na zemlji ali le v nebesih. Kristus pa živi nebeško in zemeljsko življenje združeno. Živi v Cerkvi po zakramentih, Božji besedi in po bratih in sestrah, drugih, ki so z mano povezani v eno telo.

Blagor torej tistim, ki so dovolj ubogi, da potrebujejo drugega. Blagor tistim, ki vedo, da sam ne moreš vstati od mrtvih, da sam ne moreš premagati smrti, tudi če si še tako popoln. Blagor tistim, ki ne živijo samo na zemlji in samo v nebesih.

župnik

 

 

Arhiv oznanil ...

 

Ni objav za prikaz.

Navade utelešajo Kristusa

PredogledPriponkaVelikost
Navade-na primer....pdf228.34 KB

Advent 2015 – drobne kšččanske navade

Letos bomo za simbol vzeli stopala. Vabljeni, da na papirnato stopalo, ki bo na voljo v cerkvi, napišete vsaj eno drobno krščansko navado, ki jo želite doma vpeljati ali jo še bolj zavestno živeti (nekaj možnosti za pomoč). Na stopalo napišemo navado s svojimi besedami. Med devetdnevnico jih prinašamo v cerkev na kraj, kjer bodo stale jaslice.

 

 

To so drobne navade, ki pomagajo, da se Jezusovo življenje uteleša v naših vsakdanjih bojih. Ko veliko razmišljamo o muslimanih, se lahko zamislimo, kako oni skrbijo za drobne navade. Mi tega ne delamo zaradi poudarka na zunanjosti, ampak zaradi Boga, ki se je utelesil.

Na primer:

Prostor:
v glavni prostor bomo postavili križ, sveto znamenje;
Sveto pismo bomo dali na polico, k časopisom, daljincu  blagoslovljeno vodo ob vratih, namestili bomo kropilček k vratom spalnice;
Ob svetih časih (advent, post, velika noč) bomo imeli v dnevnem prostoru znamenje;
v spalnico ali umivalnico bom postavil znamenje listek, ki me bo spomnil, da začnem dan z jutranjo molitvijo;
na sveti večer bomo s kadilom in blagoslovljeno vodo blagoslovili prostore doma; 
»hladilnik« bomo lepili listke z »dobrimi novicami« (kaj sem danes dobrega slišal, doživel) …

Fant in dekle:
na zmenku si bova izmenjala blagoslov (križek);
skupaj moliva;
v času skupne hoje bova naredila preprosto zaroko (blagoslov para) …

Mož in žena:
odslej bova namenoma uporabljala trojček papeža Frančiška: besede prosim, hvala, oprosti;
Če dan si bova poslala SMS »Bog naj te varuje.« »S tabo sem« …;
Moža/ženo bom odslej zavestno pričakal/a z majhnim nasmehom;
določila si bova trenutke, ko moliva samo midva brez otrok;
enkrat na leto bova naročila sveto mašo za žive ali pokojne v družini;
zjutraj preden se razideva se blagosloviva s križem na čelo;
k maši bova šla skupaj in se usedla skupaj;
enkrat na mesec si bova vzela »zmenek«, čas samo za naju (vsak mesec eden poskrbi za to) …

Ko bodo otroci začeli odhajati, bova zavestno obnovila navade, ki sva jih imela prej.

Starši in otroci:
preden zarežemo nov hlebec/štruco kruha, naredimo z nožem čezenj znamenje križa;
umestili bomo versko znamenje v otrokovo sobo;
jed bomo blagoslovili vsaj s križem;
pri kupnem obedu odslej kratka molitev (npr. vsak teden drugi dežuren);
molil bom ob majhnem otroku – vsak dan, tudi če ne razume;
brali bomo SP zgodbe in pripovedi z nabožno vsebino;
otroka bomo večkrat pokrižali (zjutraj, zvečer, ob odhodu);
ko bo otrok začel dvomiti in se upirati, bomo mirno vztrajali pri navadah (čeprav brez sile, z odločnostjo);
ob nedeljah ne bomo več delali, kar ni nujno;
Ob prihodih in odhodih se bomo pozdravili;
pogosteje bomo uporabljali slovenske pozdrave »zbogom«, »bogdaj«, »dober dan«;
»sem s tabo« … (seveda z domačim narečjem) …

Zakaj, čemu? ...
Navade niso namenjene temu, da bi vero živeli le »iz navade«, le  »na zunaj«. Nasprotno. Navade nam pomagajo, da svojo vero lažje živimo. Nismo vedno enako spočiti, dobre volje, včasih dvomimo, drugič smo navdušeni, spet drugič se nam upira … V domačem okolju imajo navade globljo razsežnost, ker se dogajajo v okolju ljubezni in sprejetosti. Po drobnih navadah pa se Jezus med nami čisto zares uteleša. Njegovo življenje od znotraj deluje v nas.