Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA KAMNJE
Kamnje 52
5263 Dobravlje
(05)368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljívost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave. Tisti, ki pripadajo Kristusu Jezusu, so križali svoje meso s strastmi in poželenji vred. Če živimo po Duhu, tudi delajmo po Duhu.
Gal 5,22–25

Odlomki Božje besede na nedeljo Svete Trojice:
1. berilo: 5 Mz 4, 32–34.39–40
2. berilo: Rim 8,14–17
evangelij: Mt 28,16–20

 

 

 

 

Stolp do neba

Neki človek se je zaljubil v slavno nemško pevko in plesalko Henriette Sonntag, ki se mu je zdela vzor popolne lepote. Nekega dne mu je prijatelj dejal: »Ali nisi opazil, da ima eno oko manjše od drugega?« Občudovalec je odgovoril: »Ni res. Eno oko ima večje od drugega!«

Ljubezen naredi, da drugega vidimo drugače. Šele potem, ko ga lahko drugače vidimo, lahko do njega postanemo drugačni. Te zmožnosti pa sami nimamo. Ljubezen ni iz nas. Dana nam je. V nasprotju z živalmi smo ljudje ustvarjeni, da bi bili »prevodni«. Nekdo jo sprejema in daje naprej, drugi ostaja zaprt. Če je že v naravnem življenju tako, koliko bolj je to odločilno za vernika. Tu se pokaže delovanje Svetega Duha. Duhovno življenje je v tem, da si prevoden.

Resnično duhovni človek se ne trudi več le iz sebe, da bi bil miren, vesel, potrpežljiv … Dokler se samo trudiš, drugega še vedno vidiš le od zunaj. In še vedno te bo na njem motilo mnogo stvari. Prej ali slej, ko bo ranjen tvoj jaz, se boš vanje obregnil. »Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljívost, zvestoba …«

Duhovno življenje kristjana, vrednost njegove molitve, se pokaže v njegovih odnosih do drugega. To so binkošti. Tam se je razodel Sveti Duh in tam se je začela Cerkev. Sveti Duh nam lahko razodene drugega, zato nam samo on lahko razodene Boga. Cerkev je stavba, v kateri je pomemben drugi. Na binkošti se je začel zidati nov stolp.

Poznamo svetopisemsko pripoved o babilonskem stolpu. Običajno mislimo, da so ta stolp zidali brezbožniki, ki so hoteli izzivati Boga. Pa ni bilo tako. Zidarji so bili pobožni možje in zidali so eno od svetišč v nadstropjih, katerih ruševine lahko še vidimo v Mezopotamiji. Toda hoteli so »si narediti ime«. Niso zidali, da bi se slavilo Božje ime. Skrbelo jih je za njihovo lastno. Sad njihovega početja: govorili so en sam jezik, vendar se niso več razumeli.

Na binkošti se zgodi nekaj drugega. Govorijo vsak svoj jezik, in vendar se med seboj razumejo. Apostoli so začeli graditi drugačen »stolp do neba«. Toda preden so prejeli Svetega Duha, pred binkoštmi, so tudi apostoli kljub trudu bolj iskali, kako bi si naredili ime. Zato so pogosto razpravljali, kateri izmed njih je večji, kateri bo zasedel katero mesto v nebesih …

In skozi vse to moramo tudi mi. Dokler nas Sveti Duh ne iztrga is središča, ne moremo zidati »stolpa do neba«. »Če živimo po Duhu, tudi delajmo po Duhu,« pribije apostol Pavel. Vedel je za prepire med kristjani v prvih skupnostih. Živeti po mesu in ne po Duhu torej pomeni živeti iz sebe, v na videz pobožni vnemi, da da bi rešili sebe. Lahko si še tako izdelan in popoln, vendar nimaš Duha, dokler ne postaneš prevoden. Sad Svetega Duha je bil, da se apostoli niso več bali zase. Tudi ti pusti, da te Sveti Duh reši tebe samega.

župnik

 

 

Arhiv oznanil ...

Z Marijo deli vse, tudi križ, kot Jezus.

sv. mati Terezija   vir...

Povečaj

Skrb za lepoto cerkva

Narejen je SEZNAM za čiščenje v Skriljah je sestavljen kot predlog, prosim, čim prej sporočite predloge in pripombe na telefonske številke:

-         Stanko ROvtar : 031 249 202

-         Andreja Winkler: 040 898 426

da bo seznam čimprej urejen
Hvala in bog povrni.

 

 

Skrb za lepoto cerkva

dodatni napotki za:

čiščenje

krašenje

Hvala vsem, ki poskrbite za čiščenje cerkve in krašenje, ko pridete na vrsto. To je največkrat s"skrito delo", povezano z odpovedjo in skrbmi. Veendar je ta vložen trud po vidni cerkvi shranjen v živi Cerkvi in delo narejeno z ljubeznijo, bo ostalo za vedno. Lepo je, da poskrrbite za domačo cerkev. Lepo je, da v to delo že vpeljujemo tudi mlade.
 

* * *

Nekaj dodatnih napotkov za čiščenje cerkve

Cerkve so posvečen prostor, hkrati pa imajo umetnostno-zgodovinsko vrednost. Nekateri predmeti v njih so vrhunske umetnine, drugi vsaj zelo kvalitetni obrtniški izdelki. Zaradi vsega tega je treba njihovemu čiščenju posvetiti precejšnjo pozornost, saj z njim lahko pomembno vplivamo na njihov videz in življenjsko dobo.

Najbolj občutljivi za čiščenje so vsi pozlačeni predmeti (deli oltarja, okvirji slik …), polikromirane skulpture (kipi) in slike. Čistimo jih lahko izključno z omelom za prah. Nikakor in nikoli se jih ne smemo dotikati z vlažno krpo! Tovrstni predmeti se na nekaj desetletij čistijo v restavratorskih delavnicah!

Manj zahtevni za čiščenje so leseni lakirani predmeti (klopi, leseni deli stolov …). Prah obrišemo s krpo iz mikrovlaken, morebitne madeže pa z zelo ožeto vlažno mehko bombažno krpo. Vlažne sledi obvezno posušimo s suho krpo. Enkrat ali dvakrat letno se površina lahko osveži z ustreznim čistilom za čiščenje in poliranje lesenega pohištva.

Na oblazinjenih delih predmetov prah očistimo s pomočjo sesalnika z ustreznim nastavkom ali z zelo mehko krtačo. Madeže očistimo z neagresivnim čistilom za tekstilne obloge.

Kovino čistimo s krpami iz mikrovlaken za čiščenje kovine (primerne so krpice za čiščenje glasbenih instrumentov - trobil).

Talne kamnite površine čistimo z vlažno, zelo ožeto krpo. Vodi lahko dodamo majhno količino sredstva za čiščenje kamnitih talnih oblog. Pri brisanju ne smejo nastajati mokre sledi. Pri poliranih površinah ni potrebno nanašati dodatnih loščil.

Agresivna kemična čistila, obilo vode in drgnjenje ne sodijo v cerkev. Izogniti se je potrebno preveliki vlagi, ki bi po čiščenju ostala v cerkvi. Vlaga namreč zelo pospešuje propadanje predmetov. Čistiti je potrebno z dobro voljo in z dovolj časa.

AFS

* * *

KRAŠENJE V DOBAH CERKVENEGA LETA
(pripravljeno sicer za župnijsko cerkev v Kamnjah, vendar so lahko splošna načela v pomoč vsem, ki se trudite s krašenjem)

ADVENTNI ČAS

Vemo, da je to čas upanja in pričakovanja. Narava se odene »v zimsko spanje«, v njej se vse umiri in človek ima občutek, daje izumrla. Taotrplost ga navdaja z nekakšno bojaznijo, da boostal sam na tej zapuščeni zemlji. Čeprav danes tega ne doživljamo več tako močno kot so to doživljali nekoč, in  v mestumanj kot na deželi, je vendarvse to v nas navzoče in če bomo lemalo šlivase, bomo odkrilineizprosno željo po življenju, poobnovi življenja v naravi.

Adventno bogoslužje upošteva to naravno dogajanje v naraviin naša občutja ter človeka navdaja z zaupanjem: na svet prihaja Začetnik življenja, zato sta vsak strah in vsaka tesnoba, odveč. Resnosti časa se pridruži veselje pričakovanja, ki ima v sebi gotovost izpolnitve.

 

Takšnemu razpolenju ustreza okrasitev, ki je nekoliko zadržana, resnobna, hkrati pa tudi polna upanja. Tako so adventniaranžmaji zadržanih barv. V njih prevladuje zelena, kajti to jebarva upanja. Zimzelene rastline, ki so znamenje večnega (življenja), nekako prepričujejo, da ima življenje premoč nad temo, tesnobo in smrtjo.

Čeprav bi naj bilves bogoslužni prostor okrašen v duhu bogoslužja,damo vendar glavni poudarek okrasitvi daritvenega oltarja.Mislim, da lahko stranski oltarji ostanejo neokrašeni (izjema je oltar s tabernakljem)ali pa sookrašeni vse nedelje enako: le z zelenimi vejicamibora, smreke, jelke ali z vejicami asparagusa alibršljana.  Ob straneh so že tako in tako – vsaj v mnogihcerkvah - čebrice, kitu prezimujejo. Stranski oltar okrasimo s cvetjem le, če je oltar posvečen svetniku, ki v tem času goduje(npr. Marijin oltar na praznik Brezmadežne). Tuditabernakelj - če je samostojen, ne v sklopu stranskega oltarja- okrasimo le z zelenimi sobnimi rastlinami  ali z večjimi borovimi vejami, ki smo jih postavili v pritlehno vazo.

Pri krašenju daritvenega oltarja sledimo bogoslužni misli, ki prehaja od nejasne napovedi Odrešenika k vedno konkretnejši obljubi; od obljube k izpolnitvi, od Kristusovega prvega prihoda na svet k njegovemu ponovnemu prihodu. Od čisto preprostega,enostavnega aranžmaja na  prvo adventno nede1jo prehajamona vedno bogatejšo okrasitev, ki  bo na božič postala bogatoslovesna.

 

ADVENTNI VENEC

To je venec v obliki kroga, saj s svojo okroglo obliko simbolizira večnost – brez začetka in brez konca. Štiri sveče (vijolične ali bele barve) na adventnem vencu so znamenje luči. Postavi se ga na prvo adventno nedeljo na stojalo ob daritvenem oltarju.

 

JASLICE

S postavljanjem jaslic je veliko dela, pa tudi veselja. Jaslice morajo ustrezati svojemu namenu (ponazoritev božične skrivnosti) in ne smejo motiti bogoslužja, pač pa vabiti k molitvi in premišljevanju. V naši župniji se na seji ŽPS vsako leto sproti dogovorimo kdo bo jaslice postavil.

 

BOŽIČ

Božič je v naših krajih v času, ko je za nami najdaljša noč. Dnevi postajajo spet daljši; sonce počasi, a vztrajno pridobiva na moči. V človeku je upanje mnogo močnejše kot na prvo adventno nedeljo. Ve, da se bo začela narava kmalu prebujati, da bo svetloba zmagala nad temo, toplota pa nad mrazom.         

To osnovno doživetje je tudi podlaga za liturgično doživljanje božiča. Kristus prihaja med nas kot luč – luč sveta, ki preganja temo. Njegovo rojstvo je oprijemljiv dokaz božje ljubeznido nas, kar nam vliva vero in upanje v dokončno odrešenje.

Okrasitev cerkve naj bo na božič slovesna, vesela, precej obilna in bogata na svečah, vendar v mejah zmernosti. Vse to je namreč znamenje našega veselja in simbol dobe, ko bomo pri Bogu deležni vsega v obilju.

Na glavni božičnipraznik bo seveda celotna cerkev okrašena zelo slovesno. To ne pomeni, da bo preobložena s cvetjem, ampak da bo vsak cvet, ki ga bomoskrbno izbrali in postavili, prispeval svoj delež k slovesnemu razpoloženju.

Barve cvetja so tople kot npr. rumena, oranžna, zlati odtenki. Cvetje je lahko tudi v beli ali rdeči barvi, je pa to bolj umirjena okrasitev. Na vseh oltarjih je enako cvetja.

 

NOVO LETO

Na prvi dan novega leta Cerkev obhaja tri »stvari«: dan miru, Marijin praznik in novo leto.

Pri krašenju moramo upoštevati predvsem dvoje: prvi dan novega leta je manjši praznik kot božič, in da na ta dan ljudje potrebujejo vsaj nekaj miru. To dvoje dosežemotako, da cerkev okrasimo v umirjenih barvah in manj slovesno kot na božič.

SVETI TRIJE KRALJI (Gospodovo razglašenje) in SVEČNICA (Jezusovo darovanje)

Oba praznika sta nezapovedana, zato cerkve ne bomo krasili bolj razkošno kot za navadne nedelje med letom.

 

Za svete tri kralje postavimo k jaslicam kipce svetih treh kraljev.

 

Po prazniku Jezusovega darovanja (Svečnica) se v cerkvi pospravijo jaslice.

 

 

 

POSTNI ČAS

Navadno obsega zadnje tedne zime inprve pomladanske dni.Narava kaže prve znake prebujanja, sonce postaja vsak dan toplejše, zima pa še lahko pokaže ostre zobe. Zdi se, da je todogajanje v naravi neke vrste znamenje za tisto, česar se v postnem času posebej spominjamo, namreč Kristusovega bojaz zlom in grehom ter njegove zmage. Kristus, ki je kot luč sveta prišel na svet(božična misel), zmaguje nad temo greha – kakor sonce nad mrazom. Upanje,  ki se je pojavilo na božič, dobiva vedno bolj trdne temelje, kajti odrešenje je blizu. Zato črnogledo razumevanje postnega časa ni v skladu z vsebino bogoslužja, saj je križ velikega petka obsijan z lučjo velike noči.

 

Krašenje v postnem času je skromno z zelenjem, brez cvetja. Uporabimo lahko tudi trnove vejice, postavljene v vaze. Če imamo v adventu adventni venec, potem lahko v postu pripravimo simbol posta oziroma trpljenja. To je lesen križ, obdan s krono iz trnja, zraven postavimo svečo v vijoličasti barvi in vse dopolnimo še s tkanino v isti barvi kot imamo svečo. Vse to postavimo na glavni oltar in je tam ves čas posta.

Na pepelnično sredo se vse cvetje iz cerkve pospravi.

 

Izjema pri krašenju sta praznik sv. Jožefa (19. marec) in praznik Gospodovega oznanjenja (25. marec).

Za bogoslužje na praznik sv. Jožefa uporabimo lahko bele ali rdeče nageljne, tulipane, narcise, rdeče cvetove flamingovca, ali kaj podobnega. Po sveti maši se vse cvetje pospravi, tako, da ostane samo zelenje.

 

Za bogoslužje na praznik Gospodovega oznanjenja Marijin oltar okrasimo nekoliko bogatejše kot je navada za postni čas. Pripravimo lahko cvetje v vazi ali manjšo ikebano (uporabimo lahko vrtnice, kale ali gerbere nežnih pastelnih barv; lahko pa tudi zvončke, narcise, hijacinte…).

 

 

CVETNA NEDELJA

Ker je cvetna nedelja spomin Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem, je kljub pasijonu slovesna oziroma vesela.

Zato lahko okrasimo tudi stranske oltarje. Nanje damo šopke pomladnega cvetja in brsteče veje. To je primerno tudi iz praktičnih razlogov, saj je pomladno cvetje dokaj poceni in ga ne bo škoda zavreči že naslednji dan.

Pred velikim četrtkom opravimo tudi temeljito čiščenje cerkve in njene okolice.

 

 

VELIKONOČNO TRIDNEVJE

VELIKI ČETRTEK

Na veliki četrtek naj bo na daritvenem oltarju poleg sveč tudi cvetje, kajti spomin zadnje večerje je dovolj tehten razlog, da s cvetjem povečamo slovesnost. Glavna okrasitev pa bo tam, kjer bo izpostavljeno Najsvetejše, še večji poudarek pa se mora dati okrasitvi »božjega groba«. Priskrbimo žlahtnejše cvetje, ki ga bomo lahko uporabili za okrasitev oltarjev na veliko noč. Primerne so bele kale, rožnate vrtnice ali gerbere, beli iris, rahlo rumene lilije, rožnati ali rdeči flamingovec, pa tudi drobnocvetne gladiole  pastelnih barv.

 

VELIKI PETEK

Oltarji so prazni, brez sveč in cvetja.

Naša pozornost je obrnjena k Najsvetejšemu in božjemu grobu.

Božji grob pripravimo tam, kjer ne bo motil bogoslužja. Pri božjem grobu imamo do velikonočne vigilije izpostavljeno Najsvetejše.

Ker tudi krašenje pomaga človeku odkrivati, kaj je pomembno in kaj ne, moramo s posebno pozornostjo okrasiti prav mesto ob Najsvetejšem. Aranžmaje, ki smo jih naredili na veliki četrtek, moremo uporabiti tudi tukaj. Cvetje naj bo enobarvno, aranžmaji umirjeni in slovesni. Najsvetejšega ne smejo zakrivati, pač pa nanj kazati.

Sam »božji grob« naj bo okrašen skromno in umirjeno. Izogibati se moramo preveč pisanim šopkom, nikakor ne smemo zanje uporabiti lepšega in dragocenejšega cvetja kot smo ga uporabili za aranžmaje ob Najsvetejšem. Primerno je pomladno cvetje (teloh, narcise, resje) in lončnice, npr. primule, velikonočni kaktusi, Kristusov trn…

 

VELIKA SOBOTA

Pri božjem grobu imamo vse do velikonočne vigilije spravljeno Najsvetejše. Ministranti nam zjutraj na domove prinesejo blagoslovljen ogenj. V cerkvah in pri kapelicah je popoldan blagoslov velikonočnih jedi. Zvečer ali zjutraj imamo sveto mašo z vstajensko procesijo po vasi. Ob glavnem oltarju je pripravljen prostor za velikonočno svečo.

V dopoldanskih urah se cerkev odene v slavnostno obleko. Aranžmaji s cvetjem in zelenjem, ki so postavljeni na oltarje, to lepoto še poudarijo. Za praznik velike noči izberemo cvetje v cvetličarni (okrasimo lahko z gerberami, nageljni, flamingovci…

 

VELIKA NOČ

Da je velika noč največji krščanski praznik, mora biti razvidno iz okrasitve bogoslužnega prostora. Ne gre zato, da na ta dan cerkev odenemo v cvetje, ampak da bo cvetje izbrano in urejeno na čimbolj slovesen način. Izbira v cvetličarnah je že velika, zato nismo vezani  le na nageljne in pomladno cvetje z vrtov. Prav je, da za veliko noč izberemo vsaj za daritveni oltar manj vsakdanje cvetje in da tudi stranske oltarje okrasimo s plemenitejšim cvetjem.

BINKOŠTI

So praznik Sv. Duha, Duha ljubezni. Ker je rdeča barva simbol ljubezni, je večina naših cerkva na ta dan okrašena z rdečimi nageljni.

Seveda ni nujno, da je cerkev na binkošti okrašena samo z rdečim cvetjem. Tako so dobrodošli tudi veseli in živahni šopki, ki jih naredimo iz vrtnega cvetja. Pri tem moramo paziti, da bodo barve usklajene, aranžmaji pa primerni za bogoslužni prostor.

SVETO REŠNJE TELO (TELOVO)

Če je za binkošti v navadi rdeče cvetje, je za telovo belo. To velja predvsem za aranžmaje ob tabernaklju, kajti ta dan s krašenjem poudarimo prav tabernakelj.

MARIJINA PODOBA V MAJU

V mesecu maju je precej vrtnega cvetja, ki ga moremo uporabiti tudi v cerkvi. Obilica cvetja nas ne sme premotiti, da bi ga preveč narezali in ga potem stlačili v cerkev. Izberemo res lepe cvetove in jih razporedimo tako, da pride vsak do izraza. Da bo okrasitev pestra, pa cvetje večkrat zamenjamo. Uporabimo lahko rezano cvetje v visokih pritlehnih vazah, nikakor pa ne smemo uporabljati suhega papirnatega ali svilenega cvetja. Lahko se odločimo za večbarvne šopke, lahko pa okrasimo oltar samo v eni barvi z isto vrsto cvetja, vendar v različnih barvah (npr. različni tulipani).

 

PRVO OBHAJILO

Je župnijski in družinski praznik, poln otroškega veselja in navdušenja. Čeprav je to praznik celotne družine, so vendar otroci »glavni«. Zato je prav, da je tudi cerkev okrašena primerno otrokom. Vzbujati mora domače, prijetno vzdušje; lahko je preprosto slovesna, tudi nekoliko živahna, vendar ne sme raztresati. Tudi na ta dan velja pravilo, da je cvetje v službi bogoslužja in mora k njemu voditi, ne pa od njega odvračati. Zato moramo paziti, da cvetlični aranžmaji ne bodo preživahni, da jih postavimo tako, da ne bodo motili ne duhovnika ne otrok. Daritveni oltar in dogajanje na njem morata biti vidna z vseh strani; aranžmaji ne smejo zastirati pogledov na oltar.

Pri krašenju cerkve bomo posebej skrbno okrasili daritveni oltar in tabernakelj.

 

BIRMA

Ker je birma po župnijah zelo različno (od aprila do avgusta), je težko reči, kakšno cvetje naj bi uporabili za krašenje. Kar smo rekli za binkošti in za dan prvega obhajila, velja tudi za birmo. Vse je v službi bogoslužja in praznika.

 

MARIJINO VNEBOVZETJE (15. avgust)

Pri krašenju je naša skrb in pozornost usmerjena predvsem k podobi Marije na stranskem oltarju. V vaze postavimo cvetje v beli, rumeni ali roza barvi. Lahko se izdela tudi ikebane. Ostali oltarji so okrašeni s cvetjem in zelenjem v različnih barvnih odtenkih. Pazimo na simetrijo med oltarji.

SVETI MIHAEL (29. september)

Praznovanje Svetega Mihaela (šagra v Kamnjah) se slovesno obhaja na nedeljo. Cerkev mora biti na ta dan slovesno okrašena.

VSI SVETI

Teološko gledano bi moral biti ta dan poln veselja in radosti, zakaj ta dan se spominjamo naših poznanih in nepoznanih bratov in sester, ki so že dosegli svoj končni cilj. Ker pa smo ljudje obteženi z bolečino slovesa, praznujemo dan vseh svetih v resnem, zadržanem razpoloženju.

Bogoslužni prostor okrasimo z belimi ali rumenimi krizantenami – pajki, najbolje v eni sami barvi in paziti moramo na to, da so vsi oltarji enako okrašeni.

ZAHVALNA NEDELJA

Čeprav je glavna misel bogoslužja zahvala za sadove zemlje, je pri nas navada, da se zahvalimo za industrijske izdelke, oziroma za vse, kar je delo človeških rok in božjega blagoslova. Prav zaradi tega lahko okrasimo cerkev ne le s poljskimi pridelki, ampak tudi z industrijsko prehrambenimi artikli, tehničnimi izdelki, šolskimi potrebščinami in podobnim.

Na oltarje postavimo šopke v vaze ali izdelamo ikebane. Na določena mesta v bogoslužnem prostoru dodamo še sadje, poljske pridelke, zelišča, grozdje, orehe, buče, vendar moramo biti previdni, da ne bomo cerkve spremenili v tržnico ali trgovino. Industrijskih izdelkov  (kot npr. sladkor, olje, moka) ne postavimo na oltarje. Lahko pa na daritveni oltar postavimo samo hlebec kruha ter grozdje ali vino. Naslednji dan se pospravi vse pridelke, pustimo samo cvetje in zelenje.

KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA

Praznik se obhaja na zadnjo »nedeljo med letom«. To je zadnja nedelja »med letom«, ki je okrašena s cvetjem, preden vstopimo v adventni čas.

Na naših vrtovih že skoraj ni več cvetja, zato si pri krašenju pomagamo s cvetočimi lončnicami, ali pa kupimo nekaj rezanega cvetja. To  lahko še vstavimo med zelenje na prvo adventno nedeljo. Potem se cvetje pospravi iz cerkve.

(Povzeto iz knjige S CVETJEM IN ZELENJEM SLAVIMO BOGA – izdala in založila Mohorjeva družba Celje – 1988)

 

PRTI

Paziti moramo, da se  v bogoslužnem prostoru redno menjavajo prti (dogovor med krasilci in osebo, ki je zadolžena za prte)!