Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA KAMNJE
Kamnje 52
5263 Dobravlje
(05)368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Od smokvinega drevesa pa se naučite priliko: Kadar postane njegova veja že muževna in poganja liste, veste, da je poletje blizu. Tako tudi vi: Ko boste videli, da se to dogaja, vedite, da je blizu, pred vrati. Resnično, povem vam: Ta rod nikakor ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle. Za tisti dan ali uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče.«
Mr 13,28–32

Odlomki Božje besede
na nedeljo Kristusa Kralja:
1. berilo: Dan 7,13–14
2. berilo: Raz 1,5–8
evangelij: Jn 18,33b–37
 

 

 

 

 

 

Ne morem sam postati ponižen

Arški župnik Vianney je rad povedal znano zgodbo: Nekega dne se je satan pojavil pred sv. Makarijem. Puščavniku je dejal: »Makarij, iz tebe izhaja neka posebna moč in zaradi nje ti ne morem nič. Vse, kar delaš, lahko naredim tudi jaz. Ti se postiš, tudi jaz ne jem. Ti pogosto bediš, tudi jaz ne spim. Je pa nekaj, s čimer me premagaš.« »In kaj je to?« vpraša puščavnik. »Tvoja ponižnost. Te jaz ne premorem, zato ti ne morem škodovati.«

Hudič je padli angel. Njegova sreča je bila v tem, da je služil Bogu. Podobno kot pridevnik služi samostalniku. Sam od sebe ne pomeni nič. Če rečem »lep«, nisem še nič povedal. Pridevnik zaživi, ko je v navezi s samostalnikom. To služenje je Bog pripravil tudi nam, to je naša prihodnost.

Ko je angel rekel »Ne bom služil!« in Bogu obrnil hrbet, se je znašel brez ljubezni. Pridevnik brez samostalnika ne obstane. Satan zato sedaj potrebuje nekoga, na katerega bi se lahko priključil. Najde ga v človeku, ki ga je Bog ustvaril svobodnega. Ker do Boga več ne more, hoče narediti človeka za boga. Trenutno mu to kar dobro uspeva. Potrebuje nas, da bi lahko spet nekaj postal, nekaj bil. »Nikakor ne bosta umrla! V resnici Bog ve, da bi se vama tisti dan, ko bi jedla z njega, odprle oči in bi postala kakor Bog« (1 Mz 3,5).

Zato na podobah nadangela Mihaela beremo njegov vzklik: »Kdo kakor Bog«. To je resnična ponižnost. Le dve možnosti sta, da jaz postanem bog ali da Bog ostaja Bog. Človek ne more postati ponižen sam, brez drugega. V življenju ne moreš postati ponižen samostalnik. Lahko pa se boriš, da bi sam nekaj postal, in nazadnje ostaneš zelo popoln pridevnik, brez samostalnika. Ljudi okoli sebe boš vedno manj ljubil in jih namesto tega vedno bolj uporabljal. Boga boš vedno manj ljubil in ga samo še potreboval zase, ko ti bo prišel prav. Ko človek ne verjame več v Božje kraljestvo, njegov svet, gradi le še svoj svet.

Zato Jezus pripoveduje o podobi sveta, ki mineva. Zgodovina, ki se podira, je največja šola ponižnosti. Predstave in pričakovanja, ki se nam podirajo, so šola pristne ponižnosti in nas spominjajo, da potrebujemo drug drugega. To bodo naša nebesa, to bo naš način življenja onstran. »Od smokvinega drevesa pa se naučite priliko: Kadar postane njegova veja že muževna in poganja liste, veste, da je poletje blizu.« Hudič nima več prihodnosti, ker je sam. Ti pa jo imaš. Glej torej z Jezusom v prihodnost in uči se od smokvinega drevesa.

župnik

 

 

Arhiv oznanil ...

 

Kdor moli s srcem, ne misli na besede, ki jih izgovarja, ampak na Boga, s katerim se pogovarja.

sv. Frančišek Saleški   vir...

Povečaj

Delavnice moltve in življenja

DA BI ZNALI ŽIVETI,
SE NAUČIMO MOLITI
Utrinki z delavnic
molitve in življenja

V oznanilih bomo skušali natrositi kakšno drobtinico iz vsebine posameznih delavnic. Seveda pa nič ne more nadomestiti izkušnje samega srečanja. Kljub temu nekaj spodbud in širjenje obzorja o molitvi.

1. srečanje: Bog nežnosti (18.1.2012)
Bog me ljubi, to je temelj. Ljubi me, ne zato, ker sem dober, ampak popolnoma zastonj, brez razloga. Ljubi me, ne da bi imel kakršnokoli korist. Nebes si ne zaslužimo, ampak jih prejmemo v dar.
Molitev kot molitveno branje. Ko berem Sveto pismo ali napisane molitve, premišljevanja, pri tem okušam zastonjsko Božjo ljubezen, ki se mi daje. Pogosto se trudimo, da bi vse takoj razumeli, napenjamo misli. Pri molitvenem branju berem in se ne naprezam. Ne hitim. Namen takega branja je, da sem preprosto pred Njim in z Njim. On besede samo uporablja, da se me dotakne osebno, tam, kjer me v tem času najbolj išče …

Druga delavnica: pisna molitev (25.1.2012)
Kaj je odrešenje? To, da za vedno živimo v Očetovi ljubezni. Pekel je odsotnost očeta. »Nebes ni«, nebesa so Oče sam. Zato Jezus hoče le eno: pustite se ljubiti, pustite, da vas zajame njegova resnična ljubezen. Svetost ni nič drugega kot odgovor na ljubezen.
Ko nekomu pišemo pismo, že s tem vzpostavimo z njim  odnos. Pri pisni molitvi preprosto zapišemo to, kar želimo povedati Gospodu. V obdobjih stiske, notranje suhote ali pa v raztresenosti je to lahko edini način molitve. Prednost je v tem, da je človek pri pisanju zbran in da so mu molitve lahko v pomoč kdaj pozneje.