Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA KAMNJE
Kamnje 52
5263 Dobravlje
(05)368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Tisti čas je Duh odvedel Jezusa v puščavo. V puščavi je bil štirideset dni in satan ga je skušal. Bil je med zvermi in angeli so mu stregli. Ko pa so Janeza zaprli v ječo, je šel Jezus v Galilejo. Oznanjal je Božji evangelij in govoril:  »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!«
Mr 1,12–15

Odlomki Božje besede
na naslednjo nedeljo:
1.  berilo: 1 Mz 22,1–2.9–18
2.  berilo: Rim 8,31–34
evangelij: Mr 9,2–10
                                      

 

 

 

Ustavi se, glej, vrni se

Ustavi se
Ustavi se malo, pusti to vznemirjenje in to nesmiselno tekanje, ki napolnjuje dušo z grenkobo občutka, da se nikoli nikamor ne pride. Ustavi se, pusti to nujo po hitenju, ki raztresa, ločuje ter končno uniči čas za družino, čas za prijateljstvo, čas otrok, čas starih staršev, čas zastonjskosti ... čas Boga.

Ustavi se malo pred potrebo, da se kažeš pred vsemi in da te vsi vidijo, da si nenehno v »izložbi«, saj se zaradi nje pozabi na vrednost intimnosti in zbranosti.«

Ustavi se malo pred prevzetnim pogledom, pred bežnim in zaničljivim komentarjem, ki se rodi, ker pozabimo na nežnost, sočutje in spoštovanje za srečanje z drugimi, posebej s tistimi, ki so občutljivi, ranjeni in tudi pogreznjeni v greh in zmoto.

Ustavi se malo pred nujo imeti vse pod nadzorom, vse vedeti, vse porušiti, ki se rodi, ko pozabimo na hvaležnost za dar življenja in za toliko prejetega dobrega.

Ustavi se malo pred oglušujočim hrupom, ki krni in mrtviči naša ušesa ter zaradi njega pozabimo na rodovitno in ustvarjalno moč tišine. (...)

Glej

Glej znamenja, ki preprečujejo, da bi ugasnila dejavna ljubezen, ki ohranjajo živ plamen vere in upanja. Žive obraze nežnosti dobrote in Boga, ki deluje sredi med nami.

Glej obraz naših družin, ki si še naprej dan za dnem z velikim naporom prizadevajo iti naprej v življenju ter sredi pomanjkanja in revščine ne opuščajo nobenega poskusa, da bi naredili iz svojega doma šolo ljubezni.

 Glej obraze, ki nas vprašujejo, naših otrok in mladih, ki so polni prihodnosti in upanja, polni jutrišnjega dne in možnosti, ki terjajo predanost in varstvo. Žive poganjke ljubezni in življenja, ki si vedno utirajo pot sredi naših bednih in sebičnih preračunavanj.

Glej obraze naših ostarelih, razbrazdane zaradi minevanja časa: obraze, ki so prinašalci živega spomina naših ljudi. Obraze dejavne modrosti Boga.

Glej obraze naših bolnih in mnogih, ki skrbijo zanje; obraze, ki nas v svoji ranljivosti ter služenju spominjajo, da vrednost vsake osebe ne more biti nikoli skrčena na vprašanje preračunavanja  ali koristnosti.

Glej skesane obraze mnogih, ki želijo popraviti svoje napake in zmote ter se izhajajoč iz svoje bede in bolečin borijo, da bi preoblikovali situacije ter šli naprej.

Glej in zri obličje Križane Ljubezni, ki je danes s križa še naprej prinašalka upanja; iztegnjena roka za tiste, ki se čutijo križani, ki v lastnem življenju izkušajo težo neuspehov in razočaranj.

  Glej in zri konkretno obličje Kristusa, križanega iz ljubezni do vseh brez razlik. Do vseh? Da, do vseh. Gledati njegovo obličje je povabilo polno upanja v tem postnem času, da bi premagali demone nezaupanja, apatije in vdanosti v usodo. Obličje, ki nas vabi, da bi vzkliknili: »Božje kraljestvo je mogoče!« (...)

Vrni se

Vrni se! Brez strahu: to je ugoden čas za vrnitev domov, hišo "mojega Očeta in vašega Očeta" (prim. Jn 20,17). To je čas, da se pustimo dotakniti v srcu ... Ostati na poti zla je samo vir prividov in žalosti. Pravo življenje je nekaj drugega in naše srce to dobro ve. Bog se ne naveliča in se ne bo naveličal ponujati roke.

 Vrni se brez strahu, da bi izkusil ozdravljujočo in spravno nežnost Boga! Dopusti, da Gospod ozdravi rane greha in dopolni prerokbo, dano našim očetom: »Dam vam novo srce in novega duha denem v vašo notranjost. Odstranim kamnito srce iz vašega telesa in vam dam meseno srce« (Ezk 36,26).

iz pridige papeža Frančiška na pepelnico 2018

 

 

Arhiv oznanil ...

Bog me ljubibolj kot vsi drugi, toje zanesljivo, ker me že dolga leta obravnava skrajno trdo.

Leon Bloy   vir ...

Povečaj

Bili smo na duhovnih vajah

 

 

POROMALI SMO V MEĐUGORJE 

  Vtisi z duhovnih vaj za zakonce v Međjugorju

Ko pomislim nazaj na teh nekaj dni odklopa od vsakdanevnih obveznosti in skrbi, se ponovno umirim in lahko kratko opišem z besedami: prijetno, umirjeno, ravno dovolj. A vendar zgovorno, polno znamenj in božje bližine. Še nikoli nisem tako dobro razumela hrvaško, pa tudi molitve v slovenščini ni motila prisotnost drugih jezikov. Ob obisku ženske skuposti Cenaccolo, Majčinega sela in skupnosti Ranjenih družin so me najbolj nagovorila pričevanja in me naučila, kaj je zares pomembno v odnosu zakoncev in družine. *V vsakdanjem življenju je potrebno skrbeti, a se ne sekirati, moliti in pustiti Bogu, ker On vedno poskrbi in dela čudeže.* Kljub utrujenosti in glavobolu s potrpežljivostjo prenašati in pomagati bližnjemu, ker se z božjo pomočjo vse zmore.* Ne pogrevati starih zamer in spodrsljajev, saj kot je rekla s. Cornelia: »Što je prošlo, je prošlo!« Križev pot na Križevec je bil poln simbolnih znamenj od visokih kamnov, ki jih je potrebno tudi v življenju premagati, do poti, ki se zravna za 12. postajo, ko Jezus umrje na križu in čaka vstajenja. Ob eni izmed postaj pa me je Bog spomnil na nekaj, na kar sva z možem Janezom petnajst let pozabila. Če človek pozabi, Bog ne pozabi. Spomnil naju je, da je to še kako živo in pomembno za naše življenje. Ob prihodu domov pa so se ob tem datumi in podatki simbolno in čudovito pokrili. Iz srca sva hvaležna Bogu in Materi Mariji za dar vere, za vsa razodetja, znamenja, božje odpuščanje in usmiljenje, za božjo besedo. Hvala vam vsem dragi romarji in prijatelji, s katerimi je bilo romanje prijetno in lepo. Hvala gospodu Rafkotu za njegov trud, vodenje teh duhovnih vaj, za njegov način odkrivanja globin življenja, ki pelje k Gospodu.

Urška in Janez

 

 

»TI SI MOJA LJUBLJENA HČI, NAD TEBOJ IMAM VESELJE.«

Vedno, ko se vračam v  ta sveti kraj, se mi zdi, da se vračam domov. V očetov in mamin objem. Ljubljenost, ki jo občutim, je neizmerna. In v srcu mi odzvanjajo besede, ki so napisane na podobicah Međugorske Marije in sem jih v polnosti občutila šele ob tej vrnitvi iz Međugorja: »Ko bi vedeli kako vas ljubim, bi jokali od sreče.« In vedno, ko sem v Međugorju, jočem; tokrat, 4., sem jokala od sreče. Bilo je veliko znamenj,  gotovo pa se je tokrat vtisnil  v moje srce Križ in  12. postaja Križevega pota…umri svojim pričakovanjem (umri na križu) in izroči svojo dušo v Moje roke, sprejmi  Mojo ljubezen, da boš lahko vzljubila sebe in tako bolj polno ljubila svojega Zorana, najino hči, svoje bližnje in vsakega, ki ga srečaš. Pusti, da te trn zbada, da zakrvaviš, da te prav ta trn vodi  v Nebesa, v naš končni dom. Ja, iz Međugorja se vračam še bolj prepričana, da smo na tej Zemlji samo romarji, da smo rojeni za Nebesa, ki so naš edini, bistveni  cilj. Vera v to mi daje moč za vsakdanje življenje, za prenašanje in sprejemanje sebe, ko si nisem všeč kot žena, mati, hči, sodelavka, prijateljica, soseda,  znanka…, ko kričim po ljubezni  in nisem v taki milosti, kot sem bila v Međugorju.  In hvala Bogu, da  v meni ostaja živ spomin na vse te Božje dotike, ki so se zgodili in se dogajajo na moji življenjski poti. Biseri za globino srca in duha.

Hvala za dar vere, za mojega možeka, za starševstvo,  za občestvo - za vsakega, ki mi je dan na pot.

Posebej hvala za našega pastirja Rafkota.  »Vse kar živi in diha, naj hvali Gospoda.«  

»NAPREJ.«  bi rekla s. Cornelia.  SKUPAJ. V NEBEŠKI JERUZALEM.

Mei  od  Zoran

 

Otroci v Marijini vasi (majčino selo) ...

Zgodba družinskega očeta Arthurja Boyla s festivala mladih ...

Zakaj Medžugorje? Dokumentarni film (Ang) ...