Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA KAMNJE
Kamnje 52
5263 Dobravlje
(05)368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljívost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave. Tisti, ki pripadajo Kristusu Jezusu, so križali svoje meso s strastmi in poželenji vred. Če živimo po Duhu, tudi delajmo po Duhu.
Gal 5,22–25

Odlomki Božje besede na nedeljo Svete Trojice:
1. berilo: 5 Mz 4, 32–34.39–40
2. berilo: Rim 8,14–17
evangelij: Mt 28,16–20

 

 

 

 

Stolp do neba

Neki človek se je zaljubil v slavno nemško pevko in plesalko Henriette Sonntag, ki se mu je zdela vzor popolne lepote. Nekega dne mu je prijatelj dejal: »Ali nisi opazil, da ima eno oko manjše od drugega?« Občudovalec je odgovoril: »Ni res. Eno oko ima večje od drugega!«

Ljubezen naredi, da drugega vidimo drugače. Šele potem, ko ga lahko drugače vidimo, lahko do njega postanemo drugačni. Te zmožnosti pa sami nimamo. Ljubezen ni iz nas. Dana nam je. V nasprotju z živalmi smo ljudje ustvarjeni, da bi bili »prevodni«. Nekdo jo sprejema in daje naprej, drugi ostaja zaprt. Če je že v naravnem življenju tako, koliko bolj je to odločilno za vernika. Tu se pokaže delovanje Svetega Duha. Duhovno življenje je v tem, da si prevoden.

Resnično duhovni človek se ne trudi več le iz sebe, da bi bil miren, vesel, potrpežljiv … Dokler se samo trudiš, drugega še vedno vidiš le od zunaj. In še vedno te bo na njem motilo mnogo stvari. Prej ali slej, ko bo ranjen tvoj jaz, se boš vanje obregnil. »Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljívost, zvestoba …«

Duhovno življenje kristjana, vrednost njegove molitve, se pokaže v njegovih odnosih do drugega. To so binkošti. Tam se je razodel Sveti Duh in tam se je začela Cerkev. Sveti Duh nam lahko razodene drugega, zato nam samo on lahko razodene Boga. Cerkev je stavba, v kateri je pomemben drugi. Na binkošti se je začel zidati nov stolp.

Poznamo svetopisemsko pripoved o babilonskem stolpu. Običajno mislimo, da so ta stolp zidali brezbožniki, ki so hoteli izzivati Boga. Pa ni bilo tako. Zidarji so bili pobožni možje in zidali so eno od svetišč v nadstropjih, katerih ruševine lahko še vidimo v Mezopotamiji. Toda hoteli so »si narediti ime«. Niso zidali, da bi se slavilo Božje ime. Skrbelo jih je za njihovo lastno. Sad njihovega početja: govorili so en sam jezik, vendar se niso več razumeli.

Na binkošti se zgodi nekaj drugega. Govorijo vsak svoj jezik, in vendar se med seboj razumejo. Apostoli so začeli graditi drugačen »stolp do neba«. Toda preden so prejeli Svetega Duha, pred binkoštmi, so tudi apostoli kljub trudu bolj iskali, kako bi si naredili ime. Zato so pogosto razpravljali, kateri izmed njih je večji, kateri bo zasedel katero mesto v nebesih …

In skozi vse to moramo tudi mi. Dokler nas Sveti Duh ne iztrga is središča, ne moremo zidati »stolpa do neba«. »Če živimo po Duhu, tudi delajmo po Duhu,« pribije apostol Pavel. Vedel je za prepire med kristjani v prvih skupnostih. Živeti po mesu in ne po Duhu torej pomeni živeti iz sebe, v na videz pobožni vnemi, da da bi rešili sebe. Lahko si še tako izdelan in popoln, vendar nimaš Duha, dokler ne postaneš prevoden. Sad Svetega Duha je bil, da se apostoli niso več bali zase. Tudi ti pusti, da te Sveti Duh reši tebe samega.

župnik

 

 

Arhiv oznanil ...

Z Marijo deli vse, tudi križ, kot Jezus.

sv. mati Terezija   vir...

Povečaj

Župnijski pevski zbor

PredogledPriponkaVelikost
Koncert ob sv.vidu v Črničah.pdf490.5 KB

Župnijski pevski zbor Črniče

Dragi  sopevci!

Naj bo teh nekaj besed uvod v nov pevski začetek.

Ko smo se takole čez poletje malce oddahnili od vsakodnevnih naporov in obveznosti, ki jih imamo tudi kot cerkveni pevci, smo zopet poklicani: »Pridi in hodi za menoj. S talenti, ki si jih prejel, služi Bogu in sočloveku.«

Biti pevec je težak poklic, pa zato lep. Težak zato, ker si v župniji izpostavljen. Pesem mojih ust mora biti uglašena s pesmijo duše, s tem, kako živim. Kar pojem, moram v življenju tudi živeti. Vsi vemo, da je to težko, a si je za to potrebno prizadevati, ker na ta poseben način oznanjamo Kristusa. Lepo pa je, ko se zaveš, da tvoje petje pomaga najprej tebi, nato pa vsemu zbranemu ljudstvu pri bogoslužju, da lažje začutimo Božjo bližino. Mesto župnijskega zbora je v samem jedru bogoslužja, saj mu dajemo lepoto skozi vse leto. V času cerkvenega leta v pesmih odkrivam in začutim moč odrešenja. Moja pesem ne more in ne sme biti drugega kot magnifikat Bogu in dvig človeka v njegovo bližino. To je temeljni namen našega petja in, če si ga bomo vedno znova priklicali v spomin, bo vse ostalo samo po sebi rešeno.

Morda se bo komu zdelo odveč, kar bom sedaj opomnila sebe in vas, toda recimo si: »V blagor nam in v Božjo slavo!« Potrudimo se za reden obisk vaj. Le tako bo naše petje kvalitetno. Bodimo točni. Izgovore vse prehitro najdemo, pa čeprav je točnost lepa čednost.

Maša je duhovni vrhunec vsakega kristjana, zato se je nanjo treba dobro pripraviti. Pridi malo prej na kor, umiri se, preglej minuli teden z duhovnimi očmi in se priporoči za naprej. Biti zbran na koru, ko si daleč od oči zbranega občestva, pa vendar v neposredni Božji bližini, ni lahko. Maša ni družabno srečanje – za to imamo druge prilike in zaželeno je, da bi jih tudi sami ustvarili – maša je srečanje mene in Boga. Omogočimo iz srca drug drugemu to srečanje.

Koliko bogastva nosi v sebi Božja beseda, pa jo tolikokrat preslišim. Kako lepa in potrebna opozorila in misli nam vsakokrat posreduje g. Rafko, pa se mi na koncu maše vsili vprašanje: » Za kaj pa je danes pravzaprav šlo?« Šlo je za moje odrešenje.

Pa še zadnji poudarek. Cerkveno petje ni samo sebi namen. Tudi ni petje za slavo, pač pa v Božjo slavo. Če bom tako gledal na pevske vaje in na petje pri bogoslužju, bom sodeloval vestno, natančno, vztrajno in z veseljem.

Moja pesem je moja molitev! 

Damjana Čibej

 

CELODNEVNO ČEŠČENJE 

V soboto, 25. oktobra 2014, zvečer smo v župniji Črniče pričeli s češčenje Najsvetejšega. Sveto mašo so s petjem obogatili otroci in mladi, po maši je sledila skupna molitev pred Najsvetejšim z veroučenci in starši, nato pa so se molitvi in slavljenju pridružile različne skupine. Ob 23.00 smo se zbrali pevci in v Njegovi navzočnosti prepevali, slavili in molili. Češčenje smo zaključili s skupno adoracijo v nedeljo opoldne.

Nekaj občutij in doživetij pevcev:

"Bilo je tako lepo kot še v življenju ne. Ne morem povedati. To moraš doživeti...."

"Tako lepo je bilo, da je bilo skoraj prekratko."

"Umirjeno in doživeto...."  

"Molitveno in čustveno....." 

"V svetlobi Božje navzočnosti."

Naj nas skozi vse leto spremlja tisto noč izrečena prošnja:

"Gospod, v temi in tišini te noči klečim pred Teboj in te prosim zase in za vse moje so pevke in so pevce v župnijskem zboru. Naj bo vsaka maša srečanje s Teboj, naj bogastvo Božje besede napolni naša srca in nam pomaga, da bomo sodelovali vestno, natančno, vztrajno in z veseljem."