Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA KAMNJE
Kamnje 52
5263 Dobravlje
(05)368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Od smokvinega drevesa pa se naučite priliko: Kadar postane njegova veja že muževna in poganja liste, veste, da je poletje blizu. Tako tudi vi: Ko boste videli, da se to dogaja, vedite, da je blizu, pred vrati. Resnično, povem vam: Ta rod nikakor ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle. Za tisti dan ali uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče.«
Mr 13,28–32

Odlomki Božje besede
na nedeljo Kristusa Kralja:
1. berilo: Dan 7,13–14
2. berilo: Raz 1,5–8
evangelij: Jn 18,33b–37
 

 

 

 

 

 

Ne morem sam postati ponižen

Arški župnik Vianney je rad povedal znano zgodbo: Nekega dne se je satan pojavil pred sv. Makarijem. Puščavniku je dejal: »Makarij, iz tebe izhaja neka posebna moč in zaradi nje ti ne morem nič. Vse, kar delaš, lahko naredim tudi jaz. Ti se postiš, tudi jaz ne jem. Ti pogosto bediš, tudi jaz ne spim. Je pa nekaj, s čimer me premagaš.« »In kaj je to?« vpraša puščavnik. »Tvoja ponižnost. Te jaz ne premorem, zato ti ne morem škodovati.«

Hudič je padli angel. Njegova sreča je bila v tem, da je služil Bogu. Podobno kot pridevnik služi samostalniku. Sam od sebe ne pomeni nič. Če rečem »lep«, nisem še nič povedal. Pridevnik zaživi, ko je v navezi s samostalnikom. To služenje je Bog pripravil tudi nam, to je naša prihodnost.

Ko je angel rekel »Ne bom služil!« in Bogu obrnil hrbet, se je znašel brez ljubezni. Pridevnik brez samostalnika ne obstane. Satan zato sedaj potrebuje nekoga, na katerega bi se lahko priključil. Najde ga v človeku, ki ga je Bog ustvaril svobodnega. Ker do Boga več ne more, hoče narediti človeka za boga. Trenutno mu to kar dobro uspeva. Potrebuje nas, da bi lahko spet nekaj postal, nekaj bil. »Nikakor ne bosta umrla! V resnici Bog ve, da bi se vama tisti dan, ko bi jedla z njega, odprle oči in bi postala kakor Bog« (1 Mz 3,5).

Zato na podobah nadangela Mihaela beremo njegov vzklik: »Kdo kakor Bog«. To je resnična ponižnost. Le dve možnosti sta, da jaz postanem bog ali da Bog ostaja Bog. Človek ne more postati ponižen sam, brez drugega. V življenju ne moreš postati ponižen samostalnik. Lahko pa se boriš, da bi sam nekaj postal, in nazadnje ostaneš zelo popoln pridevnik, brez samostalnika. Ljudi okoli sebe boš vedno manj ljubil in jih namesto tega vedno bolj uporabljal. Boga boš vedno manj ljubil in ga samo še potreboval zase, ko ti bo prišel prav. Ko človek ne verjame več v Božje kraljestvo, njegov svet, gradi le še svoj svet.

Zato Jezus pripoveduje o podobi sveta, ki mineva. Zgodovina, ki se podira, je največja šola ponižnosti. Predstave in pričakovanja, ki se nam podirajo, so šola pristne ponižnosti in nas spominjajo, da potrebujemo drug drugega. To bodo naša nebesa, to bo naš način življenja onstran. »Od smokvinega drevesa pa se naučite priliko: Kadar postane njegova veja že muževna in poganja liste, veste, da je poletje blizu.« Hudič nima več prihodnosti, ker je sam. Ti pa jo imaš. Glej torej z Jezusom v prihodnost in uči se od smokvinega drevesa.

župnik

 

 

Arhiv oznanil ...

 

Kdor moli s srcem, ne misli na besede, ki jih izgovarja, ampak na Boga, s katerim se pogovarja.

sv. Frančišek Saleški   vir...

Povečaj

ŠLI SMO OBISKAT „PERKMANDELCA“

Vsega lepega je enkrat konec. Zato smo v soboto 24. maja pripravili končni izlet za vse otroke iz programa Popoldan na Cesti. Ker program izvajamo na 8 različnih lokacijah (Cesta pri Ajdovščini, Ajdovščina, Kamnje, Pivka, Ilirska Bistrica, Vrhpolje pri Vipavi, v Vipavi in na Slapu pri Vipavi) se je izleta udeležilo 72 otrok, njihovih staršev in prostovoljcev, ki so tekom celega šolskega leta pomagali pri pripravi in izvedbi programa. 

Začeli smo v zgodnjih dopoldanskih urah, ko smo se vsi skupaj dobili na avtobusni postaji v Ajdovščini. Pot smo nadaljevali do Idrije, kjer so nas prijazno sprejeli vodiči pred vhodom v Antonijev rov. Najprej smo si ogledali kratki film, kjer nam je škrat „Perkmandelc“ predstavil zgodovino živega srebra in ostale rude. Po skupinah po 15 udeležencev smo nato odšli v rov. Predstavitev rova je bila za otroke nekaj zelo zanimivega. Skozi zgodovino rudnika smo videli različne vloge rudarjev. Predstavitev je bila zelo doživeto izpeljana, saj so nas ves čas spremljali razni zvočni in svetlobni efekti in seveda trkanje škrata. Za nekatere otroke je bil to malce strašljiv občutek, saj se je marsikateri otrok bal, da bo škrata srečal kje na poti. Po končanem ogledu smo vsi skupaj odšli na ogled naravnega kraškega Divjega jezera. Največje veselje pa so doživeli na kopališču ob Beli, kjer so se skoraj vsi vrgli v ledeno mrzlo Belo, naj poudarim, da nihče od otrok ni imel s sabo ne kopalk, ne brisače. Dan je zelo hitro minil in že je bil čas, da se vrnemo nazaj v dolino. Glede na odzive otrok in njihovih staršev, se jim je izlet zdel zelo zanimiv in poln novih doživetij. Mi pa smo se oddahnili, da je dan minil brez zapletov, za kar smo se vsi skupaj zahvalili našemu edinemu Vodji, ki nam je pomagal, da smo se srečno in varno pripeljali nazaj domov.

Ob tej priliki bi se rada zahvalila našim zvestim donatorjem, ki nam vsako leto pomagajo pri pripravi izleta. To sta Fructal iz Ajdovščine in pekarna Brumat iz Nove Gorice. Hvala za vašo nesebično pomoč.

Verjamemo, da bomo z enakim veseljem in enakim zadovoljstvom izpeljali tudi poletni tabor v Soči, ki je pred nami. V dobro otrok in v zadovoljstvo njihovim staršem se bomo tudi naprej trudili, da otrokom omogočimo lepo otroštvo brez skrbi in polno lepih doživetij.

Veliko lepega nas še čaka ...

Tatjana Rupnik