Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA KAMNJE
Kamnje 52
5263 Dobravlje
(05)368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Tisti čas so Judje godrnjali nad Jezusom, ker je rekel: »Jaz sem kruh, ki je prišel iz nebes,« in so govorili: »Ali ni to Jezus, Jožefov sin? Njegovega očeta in mater poznamo. Kako more zdaj govoriti: ›Iz nebes sem prišel.‹ « Jezus je odgovoril in jim dejal: »Ne godrnjajte med seboj! Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal, in jaz ga bom obudil poslednji dan.
Jn 6,41–44

Odlomki Božje besede
na naslednjo nedeljo:
1. berilo: Prg 9,1–6
2. berilo: Ef 5,15–20
evangelij: Jn 6,51–58

 

 

 

 

Jo poznaš?

»Njegovega očeta in mater poznamo. Kako more sedaj govoriti: 'Iz nebes sem prišel?'« Lahko tudi ti rečeš, da poznaš Marijo? Kaj pomeni poznati? Vidimo, da so mnogi veliko vedeli o Jezusu in njegovi družini, in vendar v njem niso prepoznali Boga. Preveč navaden je bil.

Preveč navaden je tudi danes. Danes se ženemo za vedno novimi dogodki in dosežki. Počasi se tega nalezemo tudi v veri. Ker je maša »vedno ista«, ker molitev ne daje vedno čustvene pomiritve in ker je Cerkev še vedno skupnost nepopolnih ljudi, podobno kot Jezusovi sovaščani začnemo pri sebi godrnjati: Kako je lahko vse to iz nebes?

Kako lahko potem praznujemo Marijino vnebovzetje? Lahko rečeš, da Marijo poznaš? Poznati pomeni več kot »nekaj vedeti o«. Ne dovolimo, da bi dan Marijinega vnebovzetja postal praznik neke odmaknjene, neživljenjske verske resnice.

»Kako to, da Marija ni vedela, kaj jo čaka, da se je prestrašila in da je prestajala tudi stisko in pravo trpljenje?« so letos mladi vprašali na skupnih popoldanskih debatah v Stržišču. Kako to, da je trpela, če ni imela greha? Je šla v nebesa s telesom le zardi brezgrešnosti? Marija je Boga globoko spoznala, ker je z njim prehodila pot vere, in ne zato, ker bi ji bilo dano posebno spoznanje.

Pogosto povsem zmotno mislimo: »Če bi vedel, bi verjel.« Ali pa: »Če bi mi Bog dal to, bi verjel.« Velikokrat se ustavimo pri tem, kaj bomo dobili, izprosili, zaslužili. Bog pa ima samo eno resnično željo: da bi nas vse, kar dobimo, zbližalo z njim. »Resnično, resnično povem vam: Kdor veruje, ima večno življenje.« Verjeti je veliko več kot vedeti.

Če Jezus zate ostaja tam nekje daleč zgoraj, še nimaš večnega življenja. Večno življenje je on sam. Vse naredi zato, da bi se lahko z njim združil. To je vera. »Jaz sem živi kruh, ki se prišel iz nebes.« »Kdor jé od tega kruha,« pomeni, kdor se z njim združuje.

Če se ti pa to še vedno zdi nerazumljivo, pojdi po veliko lažji poti. V svoje življenje povabi Marijo. Jo poznaš? V nebo vzeta je zato, da ni več omejena na čas in prostor in je lahko tudi s tabo. Vendar pazi, preveč navadna je. Ni boginja. Ni iz nebes. Samo Kristus je iz nebes. Iz nerazumljivega vsakdanjega zemeljskega življenja je. Prestala je, kar prestajaš ti. Vendar je prestajala skupaj z Bogom.

Če smo danes čisto pozabili, čemu smo sploh prišli nas svet, če smo pozabili, da je Bog postal kruh, da smo namenjeni za združitev, povabimo njo domov, da nam to ponovno pokaže.

župnik

 

Arhiv oznanil ...

 

Človek v polnem pomenu besede postaneš šele po ljubezni....

Povečaj

Bojan in Sara Doljak

 

SARA IN BOJAN DOLJAK MED NAMI

»Če je uspelo nama, lahko uspe vsakemu paru!« S tem nas sporočilom bosta v soboto nagovorila Bojan in Sara Doljak. Živita v Logatcu, Bojan je po rodu iz Grgarja. Lepo vabljeni ne samo poročeni, ampak vsi starši in drugi  v soboto, 14. januarja, ob 18. uri v župnijsko dvorano v Kamnjah. Povej naprej in povabi še prijatelje.

KDO STA BIJAN IN SARA?

Sva popolnoma običajen zakonski par. Najina poroka je bil mejnik, a pravi smisel najinega skupnega življenja sva spoznala kasneje. Najin odnos je vzklil iz razposajene zaljubljenosti in (še vedno) zori v zrelo ljubezen. Spoznavava, da nisva skupaj slučajno, ampak da sva si prav midva namenjena in drug drugemu podarjena. A ni bilo vedno tako. V najin odnos se je začela od kdo ve kod postopno plaziti vedno večja odtujenost. Dnevne obveznosti in pomanjkanje pogovora so nama speljale začetniško harmonijo in potrpežljivost. Še preden so prišle preizkušnje (nezmožnost takojšnje zanositve, smrt najbližjih, bolezen) sva iskala smerokaz, ki bi naju popeljal varno mimo prepadov življenja.

Našla sva skalo, na kateri sva začela zares zidati najin dom. Odkrila sva varno zavetje, kamor se lahko zatečeva, kadar zunaj (in notri) divja nevihta. Šele sedaj veva, da ni dovolj, če se lahko zaneseva drug na drugega, ampak da (se) zaupava Tistemu, po čigar volji sva skupaj. Sedaj ni najin cilj le, da (pre)živiva skupaj - ampak, da zaživiva in letiva na krilih Božje ljubezni. Živeti odnos v zakonski zvezi - za zmeraj, do zadnjega vdiha - je odločitev slehernega novega jutra posebej. Odločitev pa ni dovolj. Nečemu Večjemu od naju morava pustiti, da se dotakne najinih src. Vsak dan znova prepoznavava priložnosti, da prav skozi zakonski odnos postajava boljša človeka. Trudiva se, da bi čim več takšnih priložnosti tudi izkoristila.

Na naslovu najinih src ima Stvarnik sedaj prijavljeno stalno bivališče in od takrat je vsaka najina minuta praznik, za kar se vsakič znova zahvaljujeva. Ničesar (razen najina sebičnost) ga ne more več izseliti. Lepo je biti skupaj kljub najinim nepopolnostim in pomanjkljivostim. Zavestno, ne zgolj "po sili razmer", se sprejemava takšna kot sva. Zares imeti rad in spoštovati vključuje tudi odprte oči za stiske sozakonca. Lepo je biti prepleten v dobrem in slabem. Lepo je biti eno. Lepo je biti trojna vrvica.

Hvala Gospodu, ker nama daje milost učiti se. Tako kot slehernemu posamezniku in paru. Danes sva prepričana, da so pred nama še najini najboljši dnevi. Če je uspelo nama, lahko uspe vsakemu paru.

Sara in Bojan Doljak