Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA KAMNJE
Kamnje 52
5263 Dobravlje
(05)368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Če pa Kristus ni vstal, je prazna vaša vera in ste še v svojih grehih. Tedaj so izgubljeni tudi tisti, ki so zaspali v Kristusu. Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni. Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali.
(1 Kor 13,17–20)

Odlomki Božje besede
na naslednjo nedeljo:
1. berilo: 1 Sam 26,2.7–13.22–23
2. berilo 1 Kor 15,45–49
evangelij: Lk 6,27–38

 

 

 

 

 

Če pa Kristus ni vstal ...

»Če pa Kristus ni vstal, je prazna naša vera.« Jezusovih blagrov ne moremo postaviti samo na zemljo. In ne moremo jih postaviti samo v nebesa. Češ, blagor ti, če na zemlji trpiš, v nebesih se bo vse uredilo.

Jezusovi blagri so veliko olajšanje, kako lahko na zemlji drugače živimo uboštvo, žalost, stiske. Kdor je sit, malo potrebuje drugega. Kdor je bogat, ne ve, kaj pomeni na položnicah plačati zadnji obrok. Toda če nimamo več vere v vstajenje, kako naj potem živim današnje stiske sredi sveta.

Pred misijonom se je dobro vprašati, ali je moja vera vstajenje vera sedanjosti ali je morda preteklosti ali prihodnosti. Če verujem le v pretekli dogodek, da je Kristus »nekoč« vstal, Kristusa še nisem srečal. Še vedno verujem le v Boga, kar je za kristjana premalo.

Če verujem, da bomo »nekoč nekje« vstali, je moja vera postala čakanje, ne pa oznanjevanje. Potem ne vem, zakaj sem krščen. Da je Kristus vstal pomeni, da je živ. Da je kot človek in Bog živ. To njegovo življenje, človeško in Božje združeno, kristjani živimo od krsta naprej. Kristjani smo torej s Kristusom že vstali in za nas vstajenje ni več samo stvar preteklosti in prihodnosti.

Blagre je možno v polnosti razumeti samo tako. Sicer ostajajo le tolažba. Ostajajo le na zemlji ali le v nebesih. Kristus pa živi nebeško in zemeljsko življenje združeno. Živi v Cerkvi po zakramentih, Božji besedi in po bratih in sestrah, drugih, ki so z mano povezani v eno telo.

Blagor torej tistim, ki so dovolj ubogi, da potrebujejo drugega. Blagor tistim, ki vedo, da sam ne moreš vstati od mrtvih, da sam ne moreš premagati smrti, tudi če si še tako popoln. Blagor tistim, ki ne živijo samo na zemlji in samo v nebesih.

župnik

 

 

Arhiv oznanil ...

 

Ni objav za prikaz.

Bojan in Sara Doljak

 

SARA IN BOJAN DOLJAK MED NAMI

»Če je uspelo nama, lahko uspe vsakemu paru!« S tem nas sporočilom bosta v soboto nagovorila Bojan in Sara Doljak. Živita v Logatcu, Bojan je po rodu iz Grgarja. Lepo vabljeni ne samo poročeni, ampak vsi starši in drugi  v soboto, 14. januarja, ob 18. uri v župnijsko dvorano v Kamnjah. Povej naprej in povabi še prijatelje.

KDO STA BIJAN IN SARA?

Sva popolnoma običajen zakonski par. Najina poroka je bil mejnik, a pravi smisel najinega skupnega življenja sva spoznala kasneje. Najin odnos je vzklil iz razposajene zaljubljenosti in (še vedno) zori v zrelo ljubezen. Spoznavava, da nisva skupaj slučajno, ampak da sva si prav midva namenjena in drug drugemu podarjena. A ni bilo vedno tako. V najin odnos se je začela od kdo ve kod postopno plaziti vedno večja odtujenost. Dnevne obveznosti in pomanjkanje pogovora so nama speljale začetniško harmonijo in potrpežljivost. Še preden so prišle preizkušnje (nezmožnost takojšnje zanositve, smrt najbližjih, bolezen) sva iskala smerokaz, ki bi naju popeljal varno mimo prepadov življenja.

Našla sva skalo, na kateri sva začela zares zidati najin dom. Odkrila sva varno zavetje, kamor se lahko zatečeva, kadar zunaj (in notri) divja nevihta. Šele sedaj veva, da ni dovolj, če se lahko zaneseva drug na drugega, ampak da (se) zaupava Tistemu, po čigar volji sva skupaj. Sedaj ni najin cilj le, da (pre)živiva skupaj - ampak, da zaživiva in letiva na krilih Božje ljubezni. Živeti odnos v zakonski zvezi - za zmeraj, do zadnjega vdiha - je odločitev slehernega novega jutra posebej. Odločitev pa ni dovolj. Nečemu Večjemu od naju morava pustiti, da se dotakne najinih src. Vsak dan znova prepoznavava priložnosti, da prav skozi zakonski odnos postajava boljša človeka. Trudiva se, da bi čim več takšnih priložnosti tudi izkoristila.

Na naslovu najinih src ima Stvarnik sedaj prijavljeno stalno bivališče in od takrat je vsaka najina minuta praznik, za kar se vsakič znova zahvaljujeva. Ničesar (razen najina sebičnost) ga ne more več izseliti. Lepo je biti skupaj kljub najinim nepopolnostim in pomanjkljivostim. Zavestno, ne zgolj "po sili razmer", se sprejemava takšna kot sva. Zares imeti rad in spoštovati vključuje tudi odprte oči za stiske sozakonca. Lepo je biti prepleten v dobrem in slabem. Lepo je biti eno. Lepo je biti trojna vrvica.

Hvala Gospodu, ker nama daje milost učiti se. Tako kot slehernemu posamezniku in paru. Danes sva prepričana, da so pred nama še najini najboljši dnevi. Če je uspelo nama, lahko uspe vsakemu paru.

Sara in Bojan Doljak